Pesniško samorazumevanje v metabesedilih in poeziji Daneta Zajca
V 20. stoletju je bila vloga pesnika tako glede na literarne in teoretske smernice kot tudi glede na družbene okoliščine podvržena pomembnim spremembam. Prispevek prek analize samorazumevanja slovenskega modernističnega pesnika Daneta Zajca v pesniškem in metabesedilnem diskurzu (esejih, intervjujih in spominskih zapisih) odkriva individualni odziv na te spremembe. Analiza metabesedil predstavi imperativ časa skozi pesnikovo dojemanje ter vlogo pesnika v aktualni slovenski družbi in kontekstu modernistične estetike. V osrednjem delu se prispevek osredotoči na Zajčeve metapoetske pesmi in raziskuje, na kakšen način Zajc znotraj semantično pluralnega diskurza poezije izraža samorazumevanje sebe kot pesnika in pesniškega ustvarjanja. Metabesedila razkrijejo njegovo prizadevanje za dejavno družbeno vlogo, vendar hkrati zagovor neangažirane poezije. Pesnikova zavezanost avtonomnosti pesniškega izražanja je potrjena tudi skozi metapoezijo, v kateri ima osrednjo semantično vlogo podoba jezika.
0
2019-05-16 16:20:50
1060
pesniška samorefleksija, metapoezija, metabesedilo, avtor, sodobna slovenska poezija, Dane Zajc
r6
Mateja
Eniko
70
COBISS_ID
3
5387259
NUK URN
18
URN:SI:UNG:REP:CMJPTU5C
SzHBK-2019-program.pdf
652425
Predstavitvena datoteka
2019-05-16 16:21:34