1. Primerjava dveh konstrukcijsko različnih pršilnikov pri varstvu vinske trte : diplomsko deloKristijan Simčič, 2024, diplomsko delo Opis: V letu 2022 smo v času vegetacije vinske trte opravili primerjavo dveh konstrukcijsko
različnih pršilnikov pri varstvu vinske trte. V primerjavi smo ocenjevali kakovost
nanosa FFS v terasasto zasajenem vinogradu, storilnost, porabo goriva in stroške
uporabe strojev. Primerjali smo klasični aksialni pršilnik z možnostjo škropljenja levo
in desno (Friuli Sprayers ATV 1000) in radialni pršilnik s štirimi usmerjevalniki zraka
(Friuli Sprayers Compact 1000 T4) z možnostjo škropljenja štirih sten vinske trte. Za
spremljanje nanosa FFS na krošnjo vinske trte smo uporabili lističe WSP, ki smo jih
namestili v treh terminih. Z njimi smo določili odstotek pokritosti in število odtisov
kapljic na cm2
. Z uporabo pršilnika Compact smo dosegli večjo pokritost in število
odtisov kapljic na zunanji in notranji steni robnih vrst na terasi. Uporaba pršilnika ATV
se je izkazala za bolj učinkovito, ko je bil grm vinske trte bolj zaraščen z zalistniki. Pri
uporabi pršilnika Compact, je poraba goriva večja zaradi radialnega ventilatorja, ki
zahteva večjo pogonsko moč. Kljub temu pa lahko z njim dosežemo večjo storilnost, ki
je ključna pri večjih vinogradniških površinah.
Ključne besede: diplomske naloge, pršilniki, aksialni pršilniki, radialni pršilniki, terase, vinogradi, kakovost nanašanja, poraba goriva, storilnost
Objavljeno v RUNG: 18.09.2024; Ogledov: 130; Prenosov: 0
 Celotno besedilo (2,43 MB) |
2. Analiza registriranih traktorjev v Goriški regijiBranko Tratnik Ambrožič, 2023, diplomsko delo Opis: V diplomskem delu smo analizirali število registriranih traktorjev v Goriški regiji za leto 2018 v primerjavi s celotno Slovenijo. Podatek o registriranih traktorjih smo pridobili iz podatkovne baze vseh registriranih vozil in prvič registriranih vozil v letu 2018. V nekaterih primerih smo podatke primerjali tudi za daljša časovna obdobja. Konec leta 2018 je bilo v Sloveniji registriranih 113.779 traktorjev, v Goriški regiji pa 7.767. Število traktorjev v Goriški regiji presega število kmetij, ki jih je bilo 5.311. Leta 2018 je bilo v Sloveniji registriranih 1.489 novih traktorjev, v Goriški regiji pa 130 novih traktorjev, kar predstavlja 8,7 %. Povprečna moč novih traktorjev se je od leta 1952 več kot potrojila in je bila leta 2018 za celotno Slovenijo v povprečju 62 kW. V Goriški regiji pa je bila v letu 2018 povprečna moč novih traktorjev 56 kW. Povprečna starost traktorjev v Goriški regiji je 26,5 let. 90,62 % lastnikov traktorjev v Goriški regiji je moških, povprečna starost lastnikov pa je 59 let. Po deležu subvencioniranih novih traktorjev Goriška regija ne odstopa od celotne Slovenije.
Ključne besede: traktor, Goriška regija, moč, leto izdelave, lastništvo, subvencije
Objavljeno v RUNG: 12.05.2023; Ogledov: 1843; Prenosov: 23
Celotno besedilo (945,16 KB) |
3. ANALIZA STANJA NAPRAV ZA NANAŠANJE FITOFARMACEVTSKIH SREDSTEV V OBČINAH BRDA IN NOVA GORICAAlen Maligoj, 2020, diplomsko delo Opis: V letu 2018 smo na področju občin Brda in Nova Gorica opravili redni pregled naprav za nanos FFS. Na pršilnikih smo v skladu z zakonodajo preverili tehnično brezhibnost celotne naprave in njenih posameznih sestavnih sklopov. Podatke smo primerjali s podatki iz rednega pregleda naprav za nanos fitofarmacevtskih sredstev na istem področju iz leta 2014 ter s podatki iz literature in ankete, opravljene na terenu. V letu 2018 smo analizirali 992 pršilnikov, leta 2014 pa 263 pršilnikov. Povprečna starost pršilnikov v Brdih je 27 let, v Novi Gorici pa so eno leto mlajši. Ugotovili smo, da se je delež neustreznih pršilnikov na področju obeh občin v letu 2018 zmanjšal. V Brdih je na prvem mestu napak zamašena šoba s 23,7 % deležem; sledi poškodovan ali neustrezen manometer z 20,3 % deležem. V Novi Gorici je na prvem mestu napak poškodovan ali neustrezen manometer s 26,7 % deležem in za njim zamašena šoba z 19,8 % deležem. Po vsakem škropljenju očisti pršilnike v Brdih 60,26 % od vseh anketirancev, na področju Nove Gorice pa 52,05 %. Analiza stanja pršilnikov je pokazala, da sta poglavitna vzroka tehničnih napak nečistoča in neustrezno vzdrževanje naprav.
Ključne besede: pršilniki, redni pregled, tehnične napake, vzdrževanje.
Objavljeno v RUNG: 02.02.2020; Ogledov: 4453; Prenosov: 123
Celotno besedilo (1,25 MB) |
