Repozitorij Univerze v Novi Gorici

Iskanje po repozitoriju
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 40
Na začetekNa prejšnjo stran1234Na naslednjo stranNa konec
1.
Proučevanje eno in večkovinskih katalizatorjev na silikatnem nosilcu v naprednem oksidacijskem procesu za čiščenje odpadnih voda : magistrsko delo
Sara Kozjan, 2024, magistrsko delo

Opis: Ena izmed glavnih onesnaževal v odpadnih vodah so strupene organske spojine, katerih količina se z industrijskim razvojem nenehno povečuje. Najbolj nevarna so tako imenovana zaskrbljujoča onesnaževala (CEC – Contaminants of Emerging Concern), med katerimi so najpogostejših farmacevtski izdelki in izdelki za osebno nego. Za učinkovito odstranjevanje le-teh se raziskave osredotočajo na napredne oksidacijske procese (Advanced Oxidation Processes – AOP), ki s pomočjo katalizatorjev in oksidantov organska onesnaževala oksidirajo v ogljikov dioksid, vodo in mineralne kisline. Magistrska naloga se nanaša na proučevanje eno, dvo in trikovinskih katalizatorjev na silikatnem nosilcu. Kovine, ki smo jih proučevali, so bile baker, mangan in železo. Katalizatorji so bili sintetizirani na Odseku za anorgansko kemijo in tehnologijo na Kemijskem inštitutu. Katalizatorje smo najprej ovrednotili z osnovnimi karakterizacijskimi metodami, kot so rentgenska difrakcija (XRD – X-Ray Diffraction), dušikova fizisorpcija in vrstična elektronska mikroskopija (SEM – Scanning Electron Microscopy). Ugotovili smo, da imajo višjo vsebnost kovin skoraj vsi kalcinirani katalizatorji v primerjavi z ekstrahiranimi in kalciniranimi katalizatorji, kar lahko pripišemo ekstrakcijskemu postopku, med katerim se najverjetneje odstrani določeno množino kovin iz katalizatorjev. Postopek priprave bistveno ne vpliva na specifično površino, velikost por in volumen por katalizatorjev. Pri kalciniranih katalizatorjih, ki vsebujejo Cu, je le-ta prisoten v obliki CuO. Katalitske teste sem izvedla na dveh modelnih onesnaževalih iz skupine CEC in sicer na kumarinu (Fenton in foto-Fenton AOP) in glifosatu (Fenton AOP). Ugotovila sem, da so v primeru obeh uporabljenih modelnih onesnaževal najbolj učinkoviti dvokovinski katalizatorji in sicer pri kumarinu katalizator s Cu in Mn ter pri glifosatu katalizator s Cu in Fe. Pri kumarinu katalizator s Cu in Mn kaže tudi na fotokatalitsko aktivnost pri obsevanju z vidno svetlobo. Prav tako sem ugotovila, da so tako kot pri kumarinu tudi pri glifosatu bolj učinkoviti kalcinirani katalizatorji v primerjavi z ekstrahiranimi in kalciniranimi katalizatorji. To lahko pripišemo višji vsebnosti kovin ali/in prisotnosti Cu specij v obliki CuO v kalciniranih katalizatorjih. To ugotovitev bi bilo potrebno v nadaljevanju podrobneje raziskati.
Ključne besede: čiščenje odpadnih voda, napredni oksidacijski procesi, heterogena kataliza, katalizatorji na silikatnem nosilcu, glifosat, kumarin
Objavljeno v RUNG: 11.09.2024; Ogledov: 368; Prenosov: 7
.pdf Celotno besedilo (2,43 MB)

2.
Upravičenost naložbe v vodne zbiralnike
Drago Papler, Primož Erjavec, 2021, strokovni članek

Ključne besede: raziskave, voda, vodni zbiralniki, tehnologija, naložbe, varstvo okolja
Objavljeno v RUNG: 03.01.2024; Ogledov: 1111; Prenosov: 0
Gradivo ima več datotek! Več...

3.
Izkoriščanje vodne energije za za proizvodnjo elektrike na tržiških vodah
Drago Papler, 2022, samostojni strokovni sestavek ali poglavje v monografski publikaciji

Ključne besede: voda, vodni viri, proizvodnja električne energije, vodna energija
Objavljeno v RUNG: 30.03.2023; Ogledov: 1442; Prenosov: 0
Gradivo ima več datotek! Več...

4.
5.
6.
Prilagajanje pridelave vina podnebnim spremembam: novi izzivi v vinogradništvu : Znanost na cesti: Skodelica znanosti - Poljudnoznanstveno predavanje
Jan Reščič, 2020, druge monografije in druga zaključena dela

Opis: Izvoran datotetka / dostop: http://videolectures.net/znanostnacesti_rescic_prilagajanje_pridelave_vina/
Ključne besede: Podnebne spremembe, suša, pridelava grozdja in vina, vinogradniški ukrepi, voda, znanost
Objavljeno v RUNG: 16.04.2020; Ogledov: 3755; Prenosov: 20
URL Povezava na celotno besedilo
Gradivo ima več datotek! Več...

7.
Dopolnitev z zalogovnikom toplote in TČ za gretje sanitarne vode
Henrik Gjerkeš, 2016, strokovni članek

Ključne besede: Strokovno svetovanje, ogrevanje, toplotna črpalka, polena, sanitarna voda
Objavljeno v RUNG: 24.01.2018; Ogledov: 4629; Prenosov: 0
Gradivo ima več datotek! Več...

8.
Sreča se je ustavila v Podselu
Zoran Božič, 2000, strokovni članek

Opis: Za dogajalni prostor v Matkovi Tini, Sreči in Krstu pri Savici je značilna pokrajina ob vodi. Voda simbolično spira krivdo preh osrednjih literarnih oseb, tj. krčmarjeve Tine, Strežkove Tinke in Črtomira, ki so hrepeneli po ljubezni, vendar pa končali kot izobčenci in zakrivili dejanja z usodnimi posleidcami. Tina, Tinka in Črtomir so svoj križev pot hodili ob reki Soči, le-to pa zaznamuje podoba krščanskega svetnika Janeza Nepomuka, zaščitnika pred naraslimi vodami, ki je za to, da bi lahko živela prepovedana ljubezen, žrtvoval svoje življenje.
Ključne besede: France Prešeren, Ivan Pregelj, Ciril Kosmač, voda, očiščevanje, Krst pri Savici, Matkova Tina, Sreča, romantična pesnitev, novela, Janez Nepomuk
Objavljeno v RUNG: 18.12.2017; Ogledov: 5081; Prenosov: 0
Gradivo ima več datotek! Več...

9.
Simbolika dogajalnega prostora v Matkovi Tini, Sreči in Krstu pri Savici
Zoran Božič, 2001, drugi znanstveni članki

Opis: Za dogajalni prostor v Matkovi Tini, Sreči in Krstu pri Savici je značilna pokrajina ob vodi. Voda simbolično spira krivdo treh osrednjih literarnih oseb, tj. krčmarjeve Tine, Strežkove Tinke in Črtomira, ki so hrepeneli po ljubezni, vendar pa končali kot izobčenci in zakrivili dejanja z usodnimi posledicami. Tina, Tinka in Črtomir so svoj križev pot hodili ob reki Soči, to pa zaznamuje podoba krščanskega svetnika Janeza Nepomuka, zaščitnika pred naraslimi vodami, ki je za to, da bi lahko živela prepovedana ljubezen, žrtvoval svoje življenje.
Ključne besede: slovenska književnost, literarni motivi, voda, Prešeren, France: Krst pri Savici, Pregelj, Ivan: Matkova Tina, Kosmač. Ciril: Sreča
Objavljeno v RUNG: 14.12.2017; Ogledov: 4306; Prenosov: 0
Gradivo ima več datotek! Več...

10.
VSEBNOST IZBRANIH ELEMENTOV V VODI, SEDIMENTIH IN BIOLOŠKIH VZORCIH REKE SAVE
Ana Brodar, 2017, magistrsko delo

Opis: Glavni namen magistrskega dela je bil ugotoviti kolikšna je obremenjenost reke Save s potencialno strupenimi elementi kot so: As, Cd, Cr, Cu, Pb, Ni in Zn. V ta namen smo določili koncentracije potencialno strupenih elementov v vzorcih sedimentov, vode, različnih vrstah rib in školjk. Vzorci so bili odvzeti iz reke Save v 12 vzorčnih točkah razporejenih od izvira do izliva v Donavo. Določitev posameznih koncentracij v vzorcih vod in sedimentov je pokazala, da koncentracije elementov naraščajo dol vodno. Najnižje koncentracije potencialno strupenih elementov smo izmerili na območju prvega merilnega mesta, v Mojstrani, ki predstavlja referenčno točko, kjer ni virov onesnaženja. Najvišje koncentracije elementov smo izmerili ob večjih mestih vzdolž reke, in sicer v Zagrebu, Sremski Mitrovici ter Beogradu. Ekološko stanje sedimentov smo ocenili s smernicami za kakovost sedimentov, ki smo jih povzeli po literaturi. Rezultati so pokazali na slabo stanje sedimentov v Radovljici, Jasenovcu, Županji, Slavonskem Brodu, Sremski Mitrovici, Šabcu in Beogradu, kar je najverjetneje posledica vpliva težke industrije, kmetijstva in neočiščenih komunalnih odpadnih vod. V školjkah in ribah so bile določene koncentracije As, Cd, Cu, Cr, Pb, Ni in Zn v območju koncentracij določenih v školjkah in ribah iz Donave. Z izračunom faktorja prenosa (TF) med sedimentom in ribami smo ugotovili, da vnos potencialno strupenih elementov v ribo ni povezan izključno s sedimentom, medtem ko je TF med klenom in ščuko za Cr in Pb na vzorčnih mestih Slavonski Brod in Beograd ter za Ni v Beogradu pokazal na morebitni prenos elementov po trofični verigi. Na vseh vzorčnih mestih so koncentracije Pb, Cd in As v mišicah rib pod maksimalno dovoljeno koncentracijo, ki je predpisana v EU direktivi 1881/2006, ki opredeljuje maksimalne dovoljene koncentracije v človeški prehrani. Kljub temu smo z izračunom indeksa zdravstvenega tveganja (HRI) ocenili tveganje, ki ga za zdravje ljudi predstavlja vnos potencialno strupenih elementov z uživanjem rib. HRI je pokazal potencialno tveganje samo za As, saj je bila vrednost 1 presežena za mreno v Čatežu, Zagrebu, Šabcu in Beogradu, za ščuko v Šabcu in Beogradu ter za klena v Beogradu.
Ključne besede: bioakumulacija, potencialno strupeni elementi, reka Sava, ribe, sedimenti, školjke, voda.
Objavljeno v RUNG: 09.06.2017; Ogledov: 6307; Prenosov: 249
.pdf Celotno besedilo (13,39 MB)

Iskanje izvedeno v 0.04 sek.
Na vrh