Repository of University of Nova Gorica

Search the repository
A+ | A- | Help | SLO | ENG

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 6 / 6
First pagePrevious page1Next pageLast page
1.
2.
3.
4.
5.
Izražanje naklonskih pomenov z glagolom imeti
Katarina Gomboc Čeh, 2021, published scientific conference contribution abstract

Abstract: Obravnava naklonskih izrazov v slovenščini običajno zajema najbolj značilne naklonske glagole in izraze, ki izražajo naklonske pomene (ne)zmožnosti, obveznosti in dovoljenja, in sicer glagola morati in moči, naklonsko brezosebno zgradbo treba je, naklonski izraz lahko, glagol smeti, razgled po sodobnejši rabi slovenščine pa nakazuje tudi naklonsko rabo glagola rabiti v pomenu izražanja obveznosti. Manj pozornosti se namenja načinu izražanja naklonskosti, ki je bolj tipičen za neknjižno slovenščino: to je izražanje naklonskega pomena obveznosti z glagolom imeti, (1). (1) ... za ta dan so večinoma naredili, kar imajo narediti v jesenskih dneh, ... (Gigafida) Prispevek se zato osredotoča prav na naklonsko rabo glagola imeti, k temu pa dodajamo še bolj pogovorno različico izražanja naklonskosti z glagolom imeti, ki mu sledi predlog za, temu pa nedoločnik, (2). (2) Gredo pač domov, ko naredijo tisto, kar so imeli za narediti ta dan. (Gigafida) V prispevku predstavljamo in med seboj primerjamo oba načina izražanja naklonskih pomenov ter ponazarjamo skladenjske, pomenske in delno tudi pragmatične razlike rabe obeh struktur v okviru izražanja naklonskih pomenov. Na podlagi podatkov iz korpusa Gigafida v prispevku obravnavamo naklonske pomene z glagolom imeti v slovenščini s stališča jezikoslovne teorije, ki temelji na analizi modalnih pomenov v Nuyts (2014) in ki jo predstavljamo v prvem delu razprave. Naklonski pomeni so v omenjeni analizi razvrščeni v tri skupine: dinamično, deontično in epistemično naklonskost. Najožja opredelitev dinamične naklonskosti je, da gre za pripisovanje zmožnosti ali sposobnosti prvemu delovalniku (navadno vršilcu dejanja), da izvede dejanje ali uresniči stanje (Gomboc 2018). Deontično naklonskost lahko definiramo kot kazalnik stopnje sprejemljivosti zunajjezikovne situacije, ki jo navadno, vendar ne nujno vedno, izraža tvorec besedila (prav tam). Izražanje epistemične naklonskosti pa je prisotno takrat, ko tvorec ocenjuje možnost, da se bo ubesedeno dejanje uresničilo v dejanskosti (prav tam). Podatki kažejo, da izražanje z glagolom imeti v slovenščini lahko izraža vse tri tipe naklonskosti. Ob tem ugotavljamo, da se izražanje naklonskih pomenov z glagolom imeti z nedoločnikom v slovenščini rabi izključno z glagoli v dovršni obliki, (3) in (4), medtem ko se v zgradbi s predlogom za uporabljata tako nedoločnik v dovršni kot nedovršni obliki, (5) in (6). (3) To ti imam povedati. (4) ??Z njim se imam pogovoriti. (5) Za danes sem opravila vse, kar sem imela za opraviti. (6) »Veliko imam za delati,« mi je ves čas razlagal in me prosil za razumevanje. Prispevek prinaša spoznanja o doslej slabo opisanem načinu izražanja naklonskosti z glagolom imeti v slovenščini. Namen prispevka je predstaviti skladenjske, pomenske in delno tudi pragmatične značilnosti rabe obeh struktur z glagolom imeti v okviru izražanja naklonskih pomenov.
Keywords: naklonskost, dinamična naklonskost, deontična naklonskost, epistemična naklonskost, imeti
Published in RUNG: 12.10.2021; Views: 1706; Downloads: 82
URL Link to full text
This document has many files! More...

6.
Delo jezikovnega asistenta za slovenščino v okviru manjšinskega srednješolskega izobraževanja na Tržaškem
Katarina Gomboc Čeh, 2020, independent scientific component part or a chapter in a monograph

Abstract: V šolskem letu 2018/2019 je bilo prvič razpisano mesto jezikovnega asistenta za slovenščino na višjih srednjih šolah s slovenskim učnim jezikom v Trstu. Članek izhaja iz izkušenj avtorice, jezikovne asistentke za slovenščino v šolskih letih 2018/2019 in 2019/2020. V prvem delu utemeljuje vlogo jezikovnega asistenta za slovenščino v okviru manjšinskega srednješolskega izobraževanja na Tržaškem, nato pa na podlagi orisa sociolingvistične situacije ponuja nastavke didaktičnih pristopov in možnosti za razvijanje sporazumevalne zmožnosti v slovenskem knjižnem jeziku na višjih srednjih šolah s slovenskim učnim jezikom na Tržaškem.
Keywords: slovenščina, pouk slovenščine, manjšinsko šolstvo, slovenska šola v Italiji, učni jezik, jezikovni asistent, sporazumevalna zmožnost
Published in RUNG: 16.03.2021; Views: 2080; Downloads: 0
This document has many files! More...

Search done in 0.03 sec.
Back to top