1. |
2. |
3. |
4. The Experience of Exile and Home in Connection with the Self-Understanding of the Poet in the Poetry by Tomaž ŠalamunMateja Eniko, 2017, published scientific conference contribution Abstract: For the poetic creation of Tomaž Šalamun, one of the most important Slovenian modernist poets, the experience of staying abroad was crucial. This was his voluntary and conscious decision. Referring to Said, it was his choice to give force to his creativity. Šalamun’s necessity to go out of home borders is closely connected with his understanding of the role of the poet. In his poetry, exile is represented as experience that allows him to establish himself as a poet, gives him the power to create and to step out of the conventional frameworks. The motive of living abroad is presented in a tense relation to home (both in terms of intimacy and socio-political space). Starting from Bakhtin's theory of dialogism, the poet’s self-understanding of himself and his home is closely linked to the relationship with the other.
Found in: osebi
Keywords: Slovenian modernist poetry, Tomaž Šalamun, experience of voluntary exile, motive of home, poetic self-reflection
Published: 09.05.2018; Views: 2481; Downloads: 0
 Fulltext (654,86 KB) |
5. |
6. |
7. Pesniško samorazumevanje v metabesedilih in poeziji Daneta ZajcaMateja Eniko, unpublished conference contribution Abstract: V 20. stoletju je bila vloga pesnika tako glede na literarne in teoretske smernice kot tudi glede na družbene okoliščine podvržena pomembnim spremembam. Prispevek prek analize samorazumevanja slovenskega modernističnega pesnika Daneta Zajca v pesniškem in metabesedilnem diskurzu (esejih, intervjujih in spominskih zapisih) odkriva individualni odziv na te spremembe. Analiza metabesedil predstavi imperativ časa skozi pesnikovo dojemanje ter vlogo pesnika v aktualni slovenski družbi in kontekstu modernistične estetike. V osrednjem delu se prispevek osredotoči na Zajčeve metapoetske pesmi in raziskuje, na kakšen način Zajc znotraj semantično pluralnega diskurza poezije izraža samorazumevanje sebe kot pesnika in pesniškega ustvarjanja. Metabesedila razkrijejo njegovo prizadevanje za dejavno družbeno vlogo, vendar hkrati zagovor neangažirane poezije. Pesnikova zavezanost avtonomnosti pesniškega izražanja je potrjena tudi skozi metapoezijo, v kateri ima osrednjo semantično vlogo podoba jezika.
Found in: osebi
Keywords: pesniška samorefleksija, metapoezija, metabesedilo, avtor, sodobna slovenska poezija, Dane Zajc
Published: 17.05.2019; Views: 1508; Downloads: 0
Fulltext (637,13 KB) |
8. Pesniška samorefleksija v sodobni slovenski poeziji po drugi svetovni vojniMateja Eniko, 2021, doctoral dissertation Abstract: Pesniška samorefleksija v poeziji predstavlja reflektiranje vprašanj, povezanih s pesniško umetnostjo, znotraj pesniškega diskurza samega. Poezija se tako odziva na poetološka vprašanja vzporedno s teoretskim diskurzom. Koncept pesniške samorefleksije je sinonimen terminu metapoezija in glede na elemente literarne komunikacije vsebinsko obsega štiri temeljna tematska polja, ki v literarnih uresničitvah doživljajo razširitve in specifikacije. To so pesnik, pesniško delo oziroma pesniška umetnost, recepcija poezije in kontekst. V pesmih je pesniška samorefleksija pomembno prisotna vse od antike dalje, še posebej pomembna prvina pa postane v sodobni poeziji 20. stoletja. V teoretskem diskurzu v 20. stoletju so bila posebne pozornosti deležna vprašanja avtorja, njegove subjektivitete in avtonomije. Prelomni razmisleki so se v veliki meri dogajali glede na romantični koncept avtonomnega božansko navdahnjenega genija. Skladno s tem dejstvom se doktorska disertacija med osrednjimi tematskimi polji pesniške samorefleksije oziroma metapoezije osredotoči na vprašanje avtorja oziroma pesnika.
V disertaciji je najprej definiran koncept pesniške samorefleksije. Ob upoštevanju dosedanjih teoretskih študij prinaša premišljene zamejitve koncepta, oblik, strategij in funkcij pesniške samorefleksije. Sledi pregled oblikovanja koncepta avtorja s poudarkom na oblikovanju romantičnega pojma genija in prelomih, ki jih je bil ta deležen v 20. stoletju. Na teoretske opredelitve se nasloni interpretativna analiza sodobne slovenske poezije po drugi svetovni vojni. Opravljene so študije primerov uresničitve pesniške samorefleksije v poeziji osmih pesnic in pesnikov različnih pesniških generacij in literarnoestetskih usmeritev: Kajetana Koviča, Daneta Zajca, Tomaža Šalamuna, Nika Grafenauerja, Milana Jesiha, Taje Kramberger, Barbare Korun in Primoža Čučnika.
Pesniška samorefleksija predstavlja pomemben element v sodobnem pesniškem diskurzu. Doktorska disertacija prikaže, na kakšne načine se pesniška samorefleksija uresničuje v poeziji sodobnih slovenskih pesnikov ter kakšne učinke sproža vzpostavljanje metapoetskega zavedanja. Analiza pesniške samorefleksije prispeva k teoretskim razmislekom o poeziji, hkrati pa kaže na specifično moč poezije za ubesedovanje in prikazovanje pesniških konceptov. Produktivna se izkaže za razmislek avtorske vloge: na eni strani pesnikove družbene vloge, na drugi strani pa preigravanje različnih ravni pesnika v odnosu do teksta.
Found in: osebi
Keywords: pesniška samorefleksija, metapoezija, avtotematska poezija, avtotematizacija, avtoreferenca, metazavedanje, pesnik, avtor, romantični koncept genija, avtonomija, deziluzija, sodobna slovenska poezija, Kajetan Kovič, Dane Zajc, Tomaž Šalamun, Niko Grafenauer, Milan Jesih, Taja Kramberger, Barbara Korun, Primož Čučnik
Published: 31.03.2021; Views: 671; Downloads: 33
 Fulltext (0,00 KB)
This document has many files! More...
|
