Repository of University of Nova Gorica

Search the repository
A+ | A- | Help | SLO | ENG

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


41 - 50 / 50
First pagePrevious page12345Next pageLast page
41.
Problem kvadrature Krsta : Prešernova pesnitev kot izraz kulturne neenakovrednosti
Božič Zoran, 2012, original scientific article

Abstract: The Baptism at the Savica (in Slovene Krst pri Savici), the poem about the loss of the Slovenian independence, can be understood as Prešeren’s successful attempt to trick the censorship and to express, in a form of a historical narrative written as a metaphor, the very contents which had to be removed from his elegy Dem Andenken des Matthias Čop in consequence of the censorship interference. With such an approach quite a few apparent contradictions mentioned in the interpretative history of The Baptism can be solved, , such as the problem of Prešeren’s own labelling of the poem in his letter to Čelakovsky, or the problem of Črtomir’s conversion at the end of the third part of the poem. In the 20th century more interpretations arose, explaining Črtomir’s conversion to Christianity as the unavoidable decision of the Slovene nation for their only prospective solution: the stronger western cultural circle. This way they legitimize Črtomir’s renunciation of the freedom-loving Slovenian identity. This new understanding of the poem perceives two Črtomirs in The Baptism, the hero and the defeated one (the former is the one Prešeren himself would like to be, but it is only his poetic illusion, the latter is the Prešeren true self who the poet completely identifies with) and the final message of the poem as the judgement of the cultural non-equivalence. Krst pri Savici, pesnitev o izgubi slovenske neodvisnosti, lahko razumemo tudi kot uspešen Prešernov poskus pretentati cenzuro in v obliki zgodovinske zgodbe kot metafore izraziti tisto vsebino, ki jo je zaradi cenzurnega posega moral izpustiti v svoji elegiji Dem Andenken des Matthias Čop. S takim pristopom lahko razrešimo kar nekaj navideznih protislovij, izpričanih v interpretativni zgodovini Krsta, npr. problem Prešernove lastne označitve pesnitve v pismu Čelakovskemu ali problem Črtomirove spreobrnitve na koncu tretjega dela pesnitve. V 20. stoletju se je pojavilo več interpretacij, ki razumejo Črtomirovo pokristjanjenje kot neizogibno odločitev Slovencev za močnejši, edino perspektivni zahodni kulturni krog, s čimer legitimizirajo Črtomirovo zatajitev svobodoljubnega slovenstva. Novo razumevanje vidi v Krstu pri Savici dva Črtomira, prvega kot junaka in drugega kot poraženca (prvi, kakršen bi sam rad bil, je zgolj Prešernova pesniška utvara, z drugim, kakršen sam je, pa se pesnik popolnoma poistoveti), končno sporočilo pesnitve pa kot obsodbo kulturne neenakovrednosti.
Keywords: Prešeren, Krst pri Savici, odprto delo, cenzura, interpretacija, kulturna neenakovrednost
Published in RUNG: 19.08.2016; Views: 5100; Downloads: 232
.pdf Full text (183,82 KB)

42.
Literarno vrednotenje med literarno zgodovino in recepcijsko teorijo : Ob poeziji Franceta Prešerna
Božič Zoran, 2013, original scientific article

Abstract: The study of the evaluation criteria of the leading Slovenian Prešeren experts and their comparison with the experience and evaluation of Prešeren poems by Slovenian secondary school and university students have revealed a significant difference between the literary and receptive approach. While literary historians appreciate very complex reflective poems created during the poet’s most productive period (mostly the ones dealing with existential problems and the sonnets), high school and university students show more appreciation for Prešeren’s linguistically simpler poems, which they can understand better. The latter consider the poems they can experience more intensively, due to their dramatic stories and humour, to have a higher artistic value than others. Preučevanje vrednotenjskih meril vodilnih slovenskih prešernoslovcev in njihova primerjava z doživljanjem in vrednotenjem Prešernovih pesmi pri slovenskih srednješolcih in študentih je pokazalo, da obstaja med literarnozgodovinskim in recepcijskim pristopom bistvena razlika. Medtem ko literarni zgodovinarji kot najbolj umetniške povzdigujejo oblikovno zelo zahtevne refleksivne pesmi iz osrednjega pesnikovega obdobja (to so predvsem pesmi z bivanjsko temtiko oz. soneti), srednješolci in študenti više vrednotijo jezikovno bolj preproste Prešernove pesmi, ki jih laže razumejo. Najbolj umetniške so jim tiste pesmi, ki jih zaradi dramatične zgodbe in humorne obarvanosti globlje doživijo.
Keywords: vrednotenje, literarna zgodovina, recepcija, Prešeren, empirična raziskava
Published in RUNG: 19.08.2016; Views: 5249; Downloads: 216
.pdf Full text (537,62 KB)

43.
Evaluation of France Prešeren's Poems
Zoran Božič, 2014, original scientific article

Abstract: The paper, referring to the school selection of Prešeren's poems, deals with the problem of evaluating Prešeren's poems. When selecting literary texts for secondary school reading books, the modern literature didactics recommend giving priority to the principles of reception and literary history. A study of the evaluation criteria of three leading experts on Prešeren from the second half of the 20th century brings recognition that, in spite of significant differences between them, literary historians, above all, value formally complex and receptively demanding poems belonging to the central period of Prešeren's romanticism. Although the influence of literary-historical principle is also noticed in secondary school students, these attribute the most value to Prešeren's poems with simple forms and less demanding reception, predominantly those that have a story, are easier to understand and provide a complete experience.
Keywords: France Prešeren's poems, literary history, reception, evaluation, empirical research
Published in RUNG: 17.08.2016; Views: 5008; Downloads: 36
URL Link to full text

44.
Pesnica Ljubka Šorli in njen Venec spominčic možu na grob v luči Prešernovega
Zoran Božič, 2010, independent scientific component part or a chapter in a monograph

Abstract: Poetika Ljubke Šorli se pretežno zgleduje po oblikovnih vzorcih slovenskega pesniškega prvaka Franceta Prešerna, njen pesniški jezik pa izhaja iz preproste in melodične pesniške besede rojaka Simona Gregorčiča. Sonetni venec, ki ga je posvetila svojemu možu Lojzetu Bratužu, ne more skriti podobnosti s Prešernovo umetnino, posvečeno Juliji Primic. Ta podobnost ne vključuje samo zunanjih, formalnih sestavin, temveč obe pesnitvi povezujejo tri vodilne teme: ljubezen, narod in poezija, ki ima v Prešernovi pesnitvi isto vlogo kot pri Ljubki Šorli religija. V obeh primerih gre za idealiteto, ki omogoča izhod iz bivanjske stiske lirskega subjekta. Če je pri Prešernu njegovo narodnoozaveščevalno poslanstvo poudarjeno, je pri Šorlijevi prikrito; Prešeren je ubesedil pesem upanja, Ljubka Šorli pesem večnega in žalostnega spomina. Ne glede na pomembno razliko v slogovnem prijemu je v obeh pesnitvah temeljni odnos med lirskim subjektom in idealiteto izrazito disharmoničen.
Keywords: literarni kanon, klasičen pesniški izraz, sonetni venec, France Prešeren, Lojze Bratuž, ljubezenska poezija, domoljubje, religiozna tematika, disharmonija
Published in RUNG: 18.07.2016; Views: 4783; Downloads: 0
This document has many files! More...

45.
Poezija Franceta Prešerna v srednješolskih učbenikih in njena recepcija
Zoran Božič, 2010, doctoral dissertation

Abstract: Disertacija obravnava dva problemska sklopa: poezijo Franceta Prešerna v srednješolskih učbenikih za pouk književnosti od leta 1850 do leta 2010 ter recepcijo Prešernovih pesmi skozi čas in v sodobnosti. V prvem problemskem sklopu razkriva dejavnike in postopke šolske kanonizacije Prešerna ter razvoj didaktizacije beril v smeri učne knjige za samostojno delo z besedilom. V drugem problemskem sklopu raziskuje posebnosti pri razumevanju, doživljanju in vrednotenju Prešernovih pesmi ter načine za njihovo čimbolj učinkovito šolsko predstavitev. Glede na to, da se je kanonizacija Prešerna začela že za časa njegovega življenja, je bil seveda vseh 160 let kanonski avtor, vendar pa kljub nenehnemu označevanju Prešerna za "največjega slovenskega pesnika" po številu besedilnih enot v berilih ni bil vedno prvi avtor, pač pa so ga večkrat prehitevali mlajši književniki, ki so bolj ustrezali trenutnim afinitetam sestavljavcev srednješolskih beril. Predvsem v drugi polovici 19. stoletja in tudi kasneje je bil zaradi negativnega odnosa šolskih oblasti do ljubezenske poezije izbor Prešernovih pesmi praviloma manj primeren (na nižji stopnji je bil največkrat objavljen sonet Memento mori, na višji stopnji pa cikel Soneti nesreče), nekatere ljubezenske pesmi pa so celo cenzurirali. Od druge polovice 19. stoletja do danes se je razvijal didaktični instrumentarij srednješolskih beril (najprej so začeli dodajati stvarne opombe, kasneje pa še vprašanja in naloge za dejavno razčlembo leposlovnega besedila), vendar so še zlasti v obdobju po drugi svetovni vojni nekateri sestavi beril didaktično pomenili izrazito nazadovanje. Od sedemdesetih let dalje berila vključujejo tako literarnovedne vsebine kot vprašanja in naloge, sodobna berila pa se praviloma (izjema je npr. antološki sestav Krakar 2003) razvijajo v smeri vezanega berila z relativno majhno ponudbo leposlovnih besedil. Zgodovinski pregled je pokazal, da so imeli težave z razumevanjem Prešernovih pesmi že njegovi sodobniki, kasneje pa tudi izobraženci, celo poznavalci Prešerna. Empirični preizkusi med slovenskimi srednješolci potrjujejo visoko recepcijsko zahtevnost Prešernove poezije. Nekatere osrednje Prešernove pesmi (npr. Krst pri Savici) zahtevajo izjemno gostoto dodanih opomb, zato je najustreznejše didaktično sredstvo za boljše razumevanje in doživljanje oblikovno in slogovno zahtevne klasične poezije dodana prozifikacija, kar so v celoti potrdili tudi rezultati pedagoškega eksperimenta.
Keywords: poezija, Prešeren, didaktika, recepcija, kanonizacija, srednja šola, berilo, kanonizacija, prozifikacija, pedagoški eksperiment
Published in RUNG: 12.05.2016; Views: 5817; Downloads: 204
.pdf Full text (10,63 MB)

46.
The Problem of Interpreting and Receiving Prešeren's Poem To the Poet
Zoran Božič, 2014, original scientific article

Abstract: The poem To the Poet represents one of the pinnacles of Prešeren's artistic expression, however, numerous interpreters had difficulties with its extreme pessimism. In accordance with the belief that one should first and foremost recognise “the sharp-sighted eagle” in the first national poet, interpreters tried to revaluate this pessimism with the cult of poetic mission. Empirical reception test demonstrated that the structure of the poem actually enables diverse, even completely illogical understandings of rhetorical questions, most probably on account of psychological influence of negation.
Keywords: empirical test, interpretation, Prešeren, reception, To the Poet
Published in RUNG: 31.03.2016; Views: 4827; Downloads: 251
.pdf Full text (190,92 KB)

47.
The Baptism at the Savica by France Prešeren as a Successful Attempt to Outwit Censorship: a Romantic Confession of a Defeated Person, a Member of an Unfree Nation
Zoran Božič, 2014, original scientific article

Abstract: Baptism at the Savica, an epic about the loss of Slovenian independence, can also be understood as a successful attempt by France Prešeren to outwit censors and use the form of a historic tale as a metaphor for expressing the content which, due to censorship, had to be omitted from his elegy Dem Andenken des Matthias Čop. Such an approach can help us resolve several apparent contradictions, shown in the interpretative history of the Baptism, such as the problem of Prešeren’s own characterisation of the poem in his letter to Čelakovský, or the question of Črtomir’s conversion at the end of the third part of this epic poem.In the 20th century, several interpretations came into being that understood Črtomir’s conversion to Christianity as an inevitable choice made by Slovenians in favour of a stronger, uniquely prospective Western culture circle, which serves as justification for Črtomir’s renunciation of freedom-loving Slovenianhood. According to the new understanding of The Baptism at the Savica, there are two Črtomirs, one is the hero and the other is the defeated one (the former, as he himself would like to be, is only an illusion by Prešeren, and the latter, as he indeed is, is the one with whom the poet completely identifies himself), and the final message of the epic poem is understood as a condemnation of national inequality.
Keywords: Prešeren, Baptism at the Savica, open work, censorship, interpretation, national inequality
Published in RUNG: 31.03.2016; Views: 4721; Downloads: 297
.pdf Full text (191,44 KB)

48.
Sprejemanje Prešernovih pesmi: razumevanje,nerazumevanje, oboževanje
Zoran Božič, 2007, original scientific article

Abstract: Prva mnenja o recepcijski zahtevnosti Prešernovih pesmi so se pojavila že v času njegovega življenja, obsežne razlage pesmi in opozorila na napake v razumevanju pa dokazujejo, da imajo težave s Prešernovo poezijo tudi izobraženci. Raziskava Bože Krakar Vogel je potrdila zelo slab kognitivni odziv celo pri študentih slovenistike, s tem da le-ti Prešernove pesmi vseeno visoko vrednotijo, kar lahko pojasnimo z mitičnimi razsežnostmi nacionalnega pesniškega prvaka. Primerjava Krsta pri Savici z Jenkovim Ognjeplamtičem razkriva, zakaj je Prešernova romantična pesnitev recepcijsko bolj zahtevna, to spoznanje pa potrjuje empirična raziskava v prvem letniku ekonomske gimnazije, ki je izpričala izjemno slabo razumevanje Krsta pri Savici.
Keywords: Prešeren, poezija, recepcija, razumevanje, nacionalni mit
Published in RUNG: 31.03.2016; Views: 4240; Downloads: 233
.pdf Full text (221,88 KB)

49.
Vrednotenje Prešernovih pesmi kot recepcijski problem
Zoran Božič, 2011, original scientific article

Abstract: Razprava v povezavi s šolskim izborom Prešernovih pesmi obravnava problem vrednotenja Prešernovih pesmi. Sodobna didaktika književnosti pri izboru leposlovnih besedil v srednješolskih berilih priporoča predvsem upoštevanje recepcijskega in literarnozgodovinskega načela. Raziskava vrednotenjskih meril treh vodilnih prešernoslovcev druge polovice 20. stoletja prinaša spoznanje, da kljub temu, da med njimi obstajajo tudi pomembne razlike, literarni zgodovinarji najviše vrednotijo predvsem formalno zapletene in recepcijsko zahtevne pesmi iz osrednjega obdobja Prešernove romantike. Čeprav se tudi pri dijakih pozna vpliv literarnozgodovinskega načela, ti najviše vrednotijo formalno preprostejše in recepcijsko manj zahtevne Prešernove pesmi, predvsem tiste, ki imajo zgodbo, so laže razumljive in omogočajo polno doživljanje.
Keywords: Prešeren, vrednotenje, recepcija, literarna zgodovina, srednja šola
Published in RUNG: 31.03.2016; Views: 4218; Downloads: 236
.pdf Full text (503,05 KB)

50.
Empirical Research: How to Improve Reception of Classical Poetry
Zoran Božič, 2015, original scientific article

Abstract: An empirical study of understanding The Baptism at the Savica showed that Slovenian high school students had notable difficulties in decoding the basic meanings of Prešeren’s poem. In literature, didactics offer three methods of facilitating reception of complex classical poetry: linguistic modernisation, addition of notes,and transmission into prose. Due to the cult status of Prešeren’s poetry, modernizations can only be limited, while commenting hinders a spontaneous reading experience; as a result, only prosification entirely solves the problems of pronounced archaization, inverted word order and abundant metaphors in Prešeren’s lines.This was confirmed by an empirical study in which high school students, who read the prozification together with the verses from The Baptism at the Savica, attested a comprehension which was twice as good as comprehension of students who only read the poetry.
Keywords: empirical research, reception, France Prešeren, The Baptism at the Savica, prosification
Published in RUNG: 23.03.2016; Views: 4785; Downloads: 226
.pdf Full text (303,74 KB)

Search done in 0.06 sec.
Back to top