Repository of University of Nova Gorica

Search the repository
A+ | A- | Help | SLO | ENG

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


11 - 20 / 25
First pagePrevious page123Next pageLast page
11.
Komunikacija vinske industrije na spletnih družbenih omrežjih v Sloveniji
Karlo Kopjar, 2018, undergraduate thesis

Abstract: V svetovni vinski industriji je veliko zanimanja za tržno komunikacijo vinske industrije na družbenih omrežjih. Tak način komunikacije je relativno poceni in ob dobri uporabi učinkovit. Kot za vse tipe tržne komunikacije je tudi za tak tip komunikacije potrebno imeti strategijo. Ponujenih nam je več družbenih omrežij, a niso vsa primerna za komunikacijo z našimi strankami oziroma potencialnimi strankami. Slovenija je tradicionalna pridelovalka vina in zato so prebivalci skoraj neprestano v stiku z vinsko kulturo. Slovenci se zanimajo za uživanje domačih in kakovostnih izdelkov. V času višje stopnje brezposelnosti se je zmanjšalo uživanje vina, a je sedaj stanje spet normalno. Tako je primerno komunicirati s Slovenci o vinu na družbenih omrežjih. Zakoni pa omogočajo, da je tak tip komunikacije skoraj neoviran. Z anketo smo iskali odgovore na vprašanja o uporabi družbenih omrežij in uživanju vina. Anketiranci so pokazali zanimanje za že tradicionalne vsebine o vinu. Ugotovili smo, da so ženske bolj primerna ciljna skupina za več različnih tipov vin kot moški. Možno je povzeti, da se družbena omrežja glede vina uporabljajo bolj za to, da spomnijo nekega potrošnika, kot da ga prepričajo, saj se ti bolj zanašajo na priporočila drugih kot na kak drug vir informacij.
Keywords: vino, družbena omrežja, tržno komuniciranje, končni potrošniki, Slovenija
Published in RUNG: 16.01.2019; Views: 4511; Downloads: 147
.pdf Full text (2,00 MB)

12.
Ko iz grešnega nastane pravo vino
Jan Reščič, Marko Lesica, 2018, interview

Keywords: grozdje, vino, martinovvo, predelava, alkoholna fermenetacija, jabolčno mlečnokislinska fermentacija, maceracija
Published in RUNG: 09.12.2018; Views: 3692; Downloads: 0
This document has many files! More...

13.
Uporaba različnih kvasovk v pridelavi jabolčnega vina
Luka Koporec, 2018, undergraduate thesis

Abstract: Kemijske in senzorične lastnosti vina so poleg genetskih danosti ter geo-klimatskih okoliščin odvisne tudi od strategije tehnologije pridelave, ki jo izbere vinar. V to strategijo spada tudi izbira seva kvasovke. Vinski trg postaja vse bolj zahteven in željan nečesa novega, zato vse več vinarjev poskuša pridobiti drugačne lastnosti vin z uporabo drugačnih sevov kvasovk, oziroma z uporabo kombinacij različnih vrst kvasovk. V diplomski nalogi smo preučevali vpliv različnih kombinacij kvasovk na potek fermentacije ter na osnovne kemijske in senzorične lastnosti pridelanega jabolčnega vina. Poskus je bil izveden na laboratorijski skali. Rezultati poskusa so pokazali, da različne vrste kvasovk različno vplivajo na senzorične lastnosti vina, nekoliko manj pa na kemijske lastnosti. Rezultati nakazujejo, da različne kvasovke različno hitro porabljajo sladkorje, kar vpliva tudi na hitrost poteka fermentacije. Ob opazovanju osnovnih kemijskih lastnostih smo opazili razlike med kvasovkami oz. kombinacijami kvasovk pri parametrih kot so hlapne kisline in reducirajoči sladkorji, medtem ko v vsebnosti alkohola in pH vrednostih končnih jabolčnih vin med obravnavanimi fermentacijami nismo opazili razlik. Senzorična analiza vonja in barve jabolčnih vin je potrdila vpliv kvasovk na barvo, intenzivnost, trajnost in vrsto vonja.
Keywords: jabolčno vino, ne-Saccharomyces kvasovke, potek fermentacije, kvasovke, senzorična analiza
Published in RUNG: 26.10.2018; Views: 6303; Downloads: 212
.pdf Full text (1,34 MB)

14.
15.
Late-season Shiraz berry dehydration that alters composition and sensory traits of wine
Katja Šuklje, Hsiao-Chi Chou, Guillaume Antalick, Leigh M. Schmidtke, John W. Blackman, 2018, original scientific article

Keywords: vino, arome, dehidracija grozdja, vinska trta
Published in RUNG: 17.07.2018; Views: 4038; Downloads: 0
This document has many files! More...

16.
Slovenska vina: hit ali mit?
Anja Ferjančič Hlača, Katja Šuklje, Silvan Peršolja, radio or television event

Keywords: vino, martinovanje
Published in RUNG: 03.04.2018; Views: 4082; Downloads: 158
URL Link to full text
This document has many files! More...

17.
Vpliv različnih bentonitov na senzorične in kemijske lastnosti vina sorte 'Rebula' (Vitis vinifera L.)
Uroš Špacapan, 2018, undergraduate thesis

Abstract: Pomemben dejavnik pri kakovosti vina ter posledično tudi pri uspešni prodaji je stabilnost vina v steklenici, kajti v nasprotnem primeru pride do slabega ugleda vinarja in tudi zavračanja proizvoda na trgu. Beljakovinsko stabilnost vina lahko dosežemo na več načinov, ki pa so odvisni od same tehnologije in tudi trendov na vinskem trgu. V sklopu diplomske naloge smo preučevali vpliv uporabe štirih različnih bentonitov na kemijske in senzorične lastnosti vina sorte Rebula. Vino smo pred stekleničenjem tretirali z različnimi komercialno dostopnimi bentoniti in stekleničena vina kemijsko ter senzorično ovrednotili. Poleg določanja osnovnih kemijskih parametrov smo spektrofotometrično določili vsebnost skupnih fenolov in barve vina. S pomočjo encimskih kitov smo določili tudi vsebnost vinske, jabolčne in mlečne kisline v stekleničenih vinih. Rezultati našega poskusa kažejo, da je uporaba različnih bentonitov vplivala tako na kemijske kot tudi na senzorične lastnosti vina. V vinih tretiranih z bentonitom smo zaznali rahel trend nižjih vsebnosti alkohola ter skupnih titrabilnih in hlapnih kislin. Obenem pa smo zaznali tudi trende povečanja parametrov, kot je barva vina (absorbanca pri 420 nm) in vsebnosti skupnih fenolov primerjavi s kontrolnim – netretiranim vzorcem. Senzorična ocena tretiranih vin je nakazala trend siromašenja sadnih not pri vseh uporabljenih bentonitih, v določenih primerih pa, nasprotno, pozitivne vplive na zaznane cvetlične in rastlinske note. Rezultati so tako pokazali, da vrsta bentonita različno vpliva na senzorične lastnosti vina Rebula.
Keywords: vino Rebula, belo vino, bentonit, kemijski parametri vina, senzorične lastnosti vina
Published in RUNG: 13.02.2018; Views: 6262; Downloads: 265
.pdf Full text (1,62 MB)

18.
Biodiversitet i naturleg gjær i siderproduksjonen i Hardanger
Lorena Butinar, Eivind Vangdal, Melita Sternad Lemut, Branka Mozetič Vodopivec, 2017, professional article

Keywords: biodiverziteta, kvasovke, jabolčno vino, fermentacija
Published in RUNG: 01.02.2018; Views: 4500; Downloads: 0
This document has many files! More...

19.
BIOTSKA RAZNOVRSTNOST KVASOVK POVEZANIH S PROIZVODNJO JABOLČNEGA VINA
Eivind Vangdal, Melita Sternad Lemut, Branka Mozetič Vodopivec, Lorena Butinar, 2017, published scientific conference contribution abstract

Abstract: Na območju fjorda Hardanger, del zahodne Norveške, ima proizvodnja jabolčnega vina dolgo tradicijo in sicer sega v 12. stoletje, ko so menihi na tem območju začeli uvajati sadjarstvo. Danes je to glavno območje pridelovanja sadja na Norveškem. Kljub strogi regulativi proizvodnje alkoholnih pijač, pa se je na tem območju na nekaterih kmetijah ohranila tradicionalna proizvodnja jabolčnega vina. Namen naše študije je bil predvsem preučiti ekologijo in biotsko raznovrstnost kvasovk, ki so povezane s proizvodnjo tradicionalnega jabolčnega vina na območju Hardanger. Na tem območju smo tekom dveh zaporednih let vzorčili na 11-ih različnih lokacijah, kjer smo pri proizvajalcih vzorčili jabolčno vino, tla in različne dele jablan v sadovnjakih. Tako smo s pomočjo bogatitve v gojišču s povišanim sladkorjem in etanolom osamili približno 1300 izolatov kvasovk. Kvasovke smo s pomočjo multipleks PCR testa ločili na skupino kompleksa Saccharomyces sensu stricto in ne-Saccharomyces kvasovke. Nadalje smo izolate določili do nivoja vrste z izvedbo restrikcijske analize ITS PCR produktov, v nekaterih primerih smo za potrditev identifikacij opravili še določitev nukleotidnih zaporedij D1/D2 domene 26S rDNA. Kot pričakovano smo ugotovili, da sadovnjake naseljujejo predvsem ne-Saccharomyces kvasovke iz rodov Metschnikowia in Hanseniaspora, v tem okolju so bile Saccharomyces izolirane iz tal in jabolk. V jabolčnem vinu pa je bila pretežno izolirana vrsta S. uvarum, občasno pa tudi S. cerevisiae, Torulaspora delbrueckii in P. membranifacies.
Keywords: kvasovke, biotska raznovrstnost, jabolčno vino
Published in RUNG: 09.11.2017; Views: 5070; Downloads: 0
This document has many files! More...

20.
Search done in 0.06 sec.
Back to top