Repository of University of Nova Gorica

Search the repository
A+ | A- | Help | SLO | ENG

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 1 / 1
First pagePrevious page1Next pageLast page
1.
Telo je prostor podob
Sarival Sosič, 2019, preface, editorial, afterword

Abstract: Telo je naravni prostor podob, na njem ali v njem se lahko tvori izrazni sistem poln pomenskih zgostitev; telo je kraj mnogoterosti podob. Ima značilno »reliefnost«, in ko se izpostavi določen element ali segment telesa, npr. glava ali intimnejši predeli, se pričnejo gostiti posebne telesne mimike (oblike) in prav v izbranih akcentih telesa ustvarjalka Tina Kolenik domiselno prehaja od podob iz realnega življenja k likovno stopnjevanim izraznostim. Namreč umetnost danes je velikokrat praktična in tako v soodvisnosti z vsakdanjostjo, a hkrati v sebi še vedno ohranja kognitivni sistem ter metaforične nivoje, skozi katere gledamo dlje od gole realnosti, tja proti najbolj poglobljenim osebnim likovnim zgodbam. Telo in vse kar se okoli njega dogaja je nekakšno prizorišče prepletanja notranje osebnega z zunanjim družbeno sociološkim ter predstavlja neizmeren izpovedno tematski prostor v sklopu katerega se manifestirajo najbolj prefinjeni in poglobljeni narativni nameni umetnosti. Tako lahko preko telesa opazujemo različne nivoje mimetičnosti in če so prisotni prepoznavni segmenti ali elementi, je prav gledalec tisti, ki sprejema in razpoznava ter se naveže na nekaj njemu že znanega ali uveljavljenega znotraj realnega sveta in znotraj likovno estetskih pripovedi. Pogostokrat pa se telo obravnava tudi skozi element nepričakovanosti, kjer se prepoznavnost odmika v polja zakritosti in prekrivanja ter proti konotativno ter sugestivno bolj zamaknjenim (manj prepoznavnim) nivojem ter tudi večji seksualnosti. V številnih projektih je likovna ustvarjalka Tina Kolenik problematizira vlogo telesa in njegovih zmožnostih (limitih) likovne obravnave, tokrat pa se je koncentrirala na glavo in intimnejše dele telesa. Glava je postala domiselna likovna zgodba vpeta med glavo kot likovnim nosilcem ter (kako izvirno) lubenico kot možnim likovno aktivnim predmetov (sadežem), torej artefaktom, ki omogoča organizacijo oblik – najrazličnejših pokrival. Dokončni likovni sestav nam odkriva celovit in domiselno združujoč niz ustvarjalnega postopka - najprej kot razmerje med umetnostjo telesa (body art), nato kot dinamizacijo umetniškega sistema kot akta performansa, kjer poteka likovna igra oziroma tista prava zgodba (v primeru te serije iz lubenice izoblikovana različna pokrivala) ter kot končni produkt fotografije – selfiji - z natančno definirano in likovno urjeno podobo pokrite glave z ustrezno obrazno kretnjo. Ustvarjalni postopek je domišljeno sistematičen, sklenjen in predstavlja celovit avtorski koncept, fotografsko (izključno selfiji) urejeno zapisan in razstavno vabljivo izpostavljen. Tako kot v večini prejšnjih likovnih delih, akcijah ali performansih se Kolenikova tudi tokrat natančno osredotoči na izbiro materiala, njegovega premišljenega oblikovanja ter ustvarjanja umetnosti s telesom kot prizoriščem, kjer se dogajajo zgodbe, izostrijo pogledi, nastajajo situacije in izoblikujejo mnenja, ideje in asociacije.
Keywords: seksualnost in performans, sefi in seksualnost, telo kot perspektiva nepričakovanega, body art in fotografija.
Published in RUNG: 21.07.2020; Views: 2402; Downloads: 0

Search done in 0.01 sec.
Back to top