11. |
12. |
13. |
14. Poezija v modelih esejske naloge na maturi iz materinščineIvana Zajc, 2021, independent scientific component part or a chapter in a monograph Abstract: Primerjalna analiza desetih različnih modelov eseja na maturi iz materinščine je
pokazala, da je slovenski model edini, ki ne vključuje poezije. V članku predlagamo, da
bi esejski del mature iz slovenščine vključil še poezijo kot literarno vrsto s specifičnimi
lastnostmi. Čeprav bralec ob srečevanju s poezijo uporablja tudi strategije branja prozne
pripovedi (npr. narativizacijo), pa je pomembno, da v šolski praksi osvetlimo lastnosti, ki so za poezijo specifične, npr. metrična oblika, slogovna izrazna sredstva, izpovednost in abstraktno osvobajanje besed od njihovega osnovnega pomena, ustvarjanje ambienta oz. čustvenih stanj z jezikovnimi sredstvi.
Keywords: poezija, matura iz slovenščine, šolski esej, pripovednost
Published in RUNG: 17.11.2021; Views: 1509; Downloads: 0
This document has many files! More... |
15. |
16. |
17. |
18. Pesniška samorefleksija v sodobni slovenski poeziji po drugi svetovni vojni : disertacijaMateja Eniko, 2021, doctoral dissertation Abstract: Pesniška samorefleksija v poeziji predstavlja reflektiranje vprašanj, povezanih s pesniško umetnostjo, znotraj pesniškega diskurza samega. Poezija se tako odziva na poetološka vprašanja vzporedno s teoretskim diskurzom. Koncept pesniške samorefleksije je sinonimen terminu metapoezija in glede na elemente literarne komunikacije vsebinsko obsega štiri temeljna tematska polja, ki v literarnih uresničitvah doživljajo razširitve in specifikacije. To so pesnik, pesniško delo oziroma pesniška umetnost, recepcija poezije in kontekst. V pesmih je pesniška samorefleksija pomembno prisotna vse od antike dalje, še posebej pomembna prvina pa postane v sodobni poeziji 20. stoletja. V teoretskem diskurzu v 20. stoletju so bila posebne pozornosti deležna vprašanja avtorja, njegove subjektivitete in avtonomije. Prelomni razmisleki so se v veliki meri dogajali glede na romantični koncept avtonomnega božansko navdahnjenega genija. Skladno s tem dejstvom se doktorska disertacija med osrednjimi tematskimi polji pesniške samorefleksije oziroma metapoezije osredotoči na vprašanje avtorja oziroma pesnika.
V disertaciji je najprej definiran koncept pesniške samorefleksije. Ob upoštevanju dosedanjih teoretskih študij prinaša premišljene zamejitve koncepta, oblik, strategij in funkcij pesniške samorefleksije. Sledi pregled oblikovanja koncepta avtorja s poudarkom na oblikovanju romantičnega pojma genija in prelomih, ki jih je bil ta deležen v 20. stoletju. Na teoretske opredelitve se nasloni interpretativna analiza sodobne slovenske poezije po drugi svetovni vojni. Opravljene so študije primerov uresničitve pesniške samorefleksije v poeziji osmih pesnic in pesnikov različnih pesniških generacij in literarnoestetskih usmeritev: Kajetana Koviča, Daneta Zajca, Tomaža Šalamuna, Nika Grafenauerja, Milana Jesiha, Taje Kramberger, Barbare Korun in Primoža Čučnika.
Pesniška samorefleksija predstavlja pomemben element v sodobnem pesniškem diskurzu. Doktorska disertacija prikaže, na kakšne načine se pesniška samorefleksija uresničuje v poeziji sodobnih slovenskih pesnikov ter kakšne učinke sproža vzpostavljanje metapoetskega zavedanja. Analiza pesniške samorefleksije prispeva k teoretskim razmislekom o poeziji, hkrati pa kaže na specifično moč poezije za ubesedovanje in prikazovanje pesniških konceptov. Produktivna se izkaže za razmislek avtorske vloge: na eni strani pesnikove družbene vloge, na drugi strani pa preigravanje različnih ravni pesnika v odnosu do teksta.
Keywords: pesniška samorefleksija, metapoezija, avtotematska poezija, avtotematizacija, avtoreferenca, metazavedanje, pesnik, avtor, romantični koncept genija, avtonomija, deziluzija, sodobna slovenska poezija, Kajetan Kovič, Dane Zajc, Tomaž Šalamun, Niko Grafenauer, Milan Jesih, Taja Kramberger, Barbara Korun, Primož Čučnik
Published in RUNG: 31.03.2021; Views: 3377; Downloads: 174
 Link to full text
This document has many files! More... |
19. |
20. |
