Repository of University of Nova Gorica

Search the repository
A+ | A- | Help | SLO | ENG

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bolonia study programme

Options:
  Reset


1 - 3 / 3
First pagePrevious page1Next pageLast page
1.
About a dynamic model of interaction of insect population with food plant
Lev V. Nedorezov, 2011, original scientific article

Found in: ključnih besedah
Summary of found: ...insekti, dinamika populacije, matematični modeli, ...
Keywords: insekti, dinamika populacije, matematični modeli
Published: 15.10.2013; Views: 1620; Downloads: 44
URL Fulltext (0,00 KB)

2.
Razširjenost in velikost populacije nove invazivne vrste v Blejskem jezeru: školjka trikotničarka (Dreissena polymorpha (Pallas, 1771))
Tina Hrovat, 2015, undergraduate thesis

Abstract: Ena izmed invazivnejših tujerodnih vrst na svetu je školjka Dreissena polymorpha (Pallas, 1771), slovensko potujoča trikotničarka ali školjka trikotničarka (Remec–Rekar, Š., 2013). Naseljuje jezera, rezervoarje, bazene in lagune. Širjenje je opaženo predvsem v jezerih, kjer je velika številčnost fitoplanktona in je alkalna voda bogata s kalcijem in magnezijevimi solmi (Minchin, D. idr., 2002). Čeprav je stopnja rasti in številčnost školjke omejena z dejavniki, kot so pretok, razpoložljivost hrane in temperatura, se školjke brez trdne podlage ne morejo naseliti, razširiti ali razmnoževati (McLaughlan, C. in Aldridge, D. C., 2013). V jezerih školjke tvorijo velike populacije, kar pomeni tudi do 120.000 osebkov na kvadratni meter, to pa zaradi aktivne filtracije povzroča večjo prosojnost vode (Minchin, D. idr., 2002). Tako številčnost lahko dosežejo zaradi velike tolerance, saj se na različne življenjske razmere, kot so nihanja vodne gladine, povečana slanost in večja nihanja temperatur, hitro prilagodijo (Remec-Rekar, Š., 2013). Do 19. stoletja je bila školjka prisotna le v Črnem, Kaspijskem in Azovskem morju. Med letoma 1800 in 1900 se je razširjenost školjke po Evropi povečala za dvakrat. Glavne možnosti za širitev so bile plovbe po celinskih vodah, še posebej po odprtju novih plovnih poti med vzhodno in srednjo Evropo v začetku leta 1800 (Birnbaum, C., 2011). Izjemno hitro se je razširila tudi v Severni Ameriki, kjer so jo prvič opazili leta 1988 v jezeru St. Clair (Minchin, D. idr., 2002). V slovenskih vodah je bila trikotničarka prvič opažena v reki Dravi, leta 2010 pa so jo opazili tudi v Blejskem jezeru (Remec-Rekar, Š., 2013). Od leta 2012 potapljači iz Društva za podvodne dejavnosti (DPD) Bled spremljajo njeno širitev po jezeru ter jo poskušajo s fizičnim odstranjevanjem tudi omejiti (DPD Bled). V okolju, ki ga naseljujejo, povzročajo spremembe fizične in biološke strukture. Spremenijo obstoječe življenjske prostore in zagotovijo novo okolje za druge organizme, vplivajo na prehranjevalni splet in razpoložljivost hrane. Prav tako vplivajo na druge procese in stanja v ekosistemih, vključno z mineralizacijo hranil, razpoložljivostjo kisika in stopnjo sedimentacije (Karatayev, Y. A. idr., 2002). Zaradi hitre prilagodljivosti, nevarnosti širitve in njihovega vpliva je treba zagotoviti učinkovit monitoring stanja školjk v Blejskem jezeru in okoliških vodah, v katere se lahko naselijo. S pomočjo tuje in domače znanstvene literature sem se seznanila z invazivno vrsto školjke v jezeru. V analizo školjk, ki so bile nabrane v Blejskem jezeru, smo zajeli velikostno in starostno strukturo populacije školjk ter obseg in gostoto poselitve. Na trinajstih naključno izbranih lokacijah smo s potapljači iz Društva za podvodne dejavnosti Bled (DPD) od januarja do junija 2015 školjke nabirali tedensko. Z vsake lokacije smo podrobno analizirali okoli 250 gramov naključno nabranih školjk, katerim smo izmerili dolžino, širino in višino, namen pa je bilo ugotoviti intenzivnost rasti, glede na posamezne lokacije in starost. Narejena pa je bila tudi biološka analiza vode, s katero sem preverjala prisotnost ličink veliger. Rezultati velikostne in starostne sestave kažejo na stabilnost populacije v jezeru. Iz podatkov o velikosti populacij iz prejšnjih let lahko ocenimo, da do večjega izboljšanja v jezeru ni prišlo.
Found in: ključnih besedah
Keywords: Školjka trikotničarka, Blejsko jezero, tujerodna vrsta, vpliv na okolje, velikost populacije, starost osebkov
Published: 30.09.2015; Views: 2442; Downloads: 155
.pdf Fulltext (2,26 MB)

3.
VPLIV KMETIJSKE PRAKSE NA ŠTEVILČNOST TRAVNIŠKIH PTIC
Tjaša Grivec, 2017, undergraduate thesis

Abstract: Namen diplomske naloge je bil raziskati, v kolikšni meri kmetijska praksa vpliva na populacije izbranih travniških vrst ptic. Raziskali smo vpliv datuma začetka prve košnje, hitrost povečevanja deleža pokošenih površin in hitrost rasti trave. Terensko delo je potekalo na desetih izbranih območjih v dinarski regiji Slovenije. Območja so bila izbrana na lokacijah, na katerih potekajo letni monitoringi ptic. Ugotovili smo, da je bila višja številčnost ptic zabeležena na območjih, na katerih se je košnja začela kasneje in je napredovala počasi, ter na območjih, pri katerih je delež pokošenih površin ob zaključku gnezditvene sezone predstavljal manj kot 50 % celotnega obravnavanega območja.
Found in: ključnih besedah
Summary of found: ...v kolikšni meri kmetijska praksa vpliva na populacije izbranih travniških vrst ptic. Raziskali smo vpliv...
Keywords: košnja, travniki, ptice, populacije, dinarski svet
Published: 18.04.2017; Views: 1484; Downloads: 103
.pdf Fulltext (1,99 MB)

Search done in 0 sec.
Back to top