Repository of University of Nova Gorica

Search the repository
A+ | A- | Help | SLO | ENG

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 7 / 7
First pagePrevious page1Next pageLast page
1.
Literarno delo in njegov (implicitni) avtor : Vidika literarne vede in šolske prakse
Ivana Zajc, 2016, master's thesis

Abstract: Vlogo avtorja v literarnem delu najprej preverimo preko kontroverznega koncepta implicitni avtor, pri katerem najprej pokažemo njegovo genezo. Magistrsko delo vsebuje izvirno sintezo rekonceptualizacij implicitnega avtorja, ki je vsebinsko razvrščena glede na osnovne kazalnike: povezava z empiričnim avtorjem in antropomorfnost ter trije vidiki opredeljevanja: vidik literarne produkcije, vidik literarne recepcije, vidik literarnega dela kot fenomena. Ta razdelitev je nastala preko vsebinske analize večine sodobnih in izbranih ključnih starejših razprav na to temo. Sinteza omogoča, da razkrijemo osrednje anomalije teorij, med temi problematično težnjo k simultanemu definiranju vloge avtorja v literarnem delu za vse procese, ki so povezani s književnostjo, hkrati. Posebej izpostavimo tiste teorije, ki koncept opredeljujejo z vidika literarnega bralca: gre za bralčev konstrukt, ki nastane preko znotrajbesedilnih lastnosti in poznavanja zunajbesedilnih dejstev o empiričnem avtorju ter širših kontekstov nastanka literarnega dela, pa tudi kasnejše recepcije literarnega dela. Tako opredeljen koncept je temelj za razpravo o vlogi dejstev o empiričnem avtorju v šolski praksi, pri čemer temeljimo na pouku slovenščine na gimnazijah. Za integriranje znanja o zunajliterarnih kontekstih v znanje o samem literarnem delu je ključno kognitivno branje. Omogoča namreč povezovanje literarnega dela v širše (kulturno-, duhovnozgodovinske in druge) kontekste. Kognitivna naratologija opaža, da bralci besedilno strukturo pripišejo določenemu delovalniku, empirična raziskava literarnega branja z vidika predstav o literarnem avtorju pa kaže, da emotivnih spodbud pri bralcu ne sproža le vsebina literarnega dela, pač pa tudi poznavanje dejstev o implicitnem avtorju. Na temelju sistemske književnodidaktične paradigme z elementi recepcijske zagovarjamo, da temelji spoznavanje avtorja na teh osnovah. Učenčevo zanje o literarnem avtorju ne sme biti ločeno od drugih kontekstualnih elementov produkcije in kasnejše recepcije književnosti. Med temi elementi književnega znanja naj bodo vzročno-posledične in logične povezave, ki jih zagotavlja znanje z(a) razumevanje(m). Dosežemo ga s poukom, kjer je na prvem mestu komunikacija s književnostjo in v katerem usvajanje znanja poteka dejavno % problemsko. Dokument Evropski literarni okvir za učitelje v srednjih šolah (2012) pri spoznavanju sistema književnosti izhaja iz učenčevega zanimanja za literarnega avtorja. Literarna zmožnost, ki jo določa, je tesno speta s književnim znanjem, ki empiričnega avtorja locira v kompleks okoliščin, ki določajo produkcijo in kasnejšo recepcijo literarnega dela. Višje stopnje literarne zmožnosti terjajo problemske obravnave zunajbesedilnih dejstev o literarnem delu, v tesni navezavi s slednjim.
Keywords: literarna teorija, implicitni avtor, nakazani avtor, empirični avtor, didaktika književnosti, knjižna vzgoja, kognitivno branje, problemski pouk, magistrsko delo, bolonjski magisteriji
Published in RUNG: 05.11.2021; Views: 1559; Downloads: 0

2.
Pogovor z zasl. prof. dr. Božo Krakar Vogel, utemeljiteljico slovenske didaktike književnosti : Ves čas me je motiviralo vsakršno početje, kjer je bilo mogoče povezovanje teorije s prakso
2021, interview

Abstract: Intervju z zaslužno prof. dr. Božo Krakar Vogel.
Keywords: didaktika književnosti, pouk slovenščine, intervjuji
Published in RUNG: 07.06.2021; Views: 1775; Downloads: 0
This document has many files! More...

3.
Didaktično-metodični vidiki pouka slovenščine na slovensko-italijanskem kulturnem stiku
Maja Melinc Mlekuž, 2016, published scientific conference contribution

Abstract: V prispevku so predstavljeni izsledki obsežne aplikativne (primerjalne) empirične raziskave, ki so podali diagnozo narodne zavesti med mladimi na obeh straneh meje ter prognozo družbenega razmerja, kar bo zlasti v zamejskem prostoru vplivalo na prihodnjo didaktično strukturo pouka književnosti, podrobnejše diferenciranje ciljev, didaktičnih strategij, gradiv in metod pouka.
Keywords: pouk književnosti, didaktika književnosti, cilji pouka književnosti, slovenska šola v Italiji, narodna identiteta
Published in RUNG: 24.08.2020; Views: 2350; Downloads: 0
This document has many files! More...

4.
Višja raven pri gimnazijskem pouku slovenščine
Zoran Božič, 2013, published professional conference contribution

Abstract: Prispevek v povezavi z belo knjigo ministrstva za šolstvo obravnava možnost višje ravni pri pouku slovenščine na gimnazijah. Pri tem predstavlja zasnovo empiričnega preizkusa, ki naj bi potekal na SETŠ v Novi Gorici v okviru projekta Prenova gimnazije.
Keywords: slovenski jezik, didaktika, gimnazije, nižja raven, višja raven, pouk književnosti
Published in RUNG: 18.12.2017; Views: 3365; Downloads: 0
This document has many files! More...

5.
Problemske obdelave slovenskih klasikov
Zoran Božič, 1993, published scientific conference contribution

Abstract: Prispevek po uvodu vključuje poglavja Analiza odlomka (Martin Kačur, Hiša Marije Pomočnice, Hlapec Jernej in njegova pravica), Opredeljevanje glavnega junaka oziroma preučevanje odnosov med osrednjimi literarnimi osebami, Analiza dramske zgradbe (Martin Krpan, Agitator, Boj na požiralniku), Vrednotenje ravnanja literarne osebe (Parizina, Krst pri Savici) in Sosedov sin (didaktični posnetek).
Keywords: problemski pouk, klasična literatura, slovenska književnost, tesno branje, didaktika književnosti, učna veriga
Published in RUNG: 25.10.2016; Views: 6797; Downloads: 212
.pdf Full text (5,30 MB)

6.
Sto dvajset let slovenske didaktike književnosti (1867-1987)
Zoran Božič, 2014, review article

Abstract: Pregledni znanstveni članek obravnava razvoj slovenske didaktike književnosti od Janežičevih Cvetnikov do zaključka njene predakademske faze v času usmerjenega izobraževanja. Pri tem opazuje spremembe v didaktični zasnovi beril in v opredelitvah ciljev, vsebin in metod, kakor so jih izražali posamezni strokovni članki ali redke monografije. Pomembnejši mejniki so začetek dvajsetega stoletja v okviru avstro-ogrske monarhije, trideseta leta v času Kraljevine Jugoslavije in sedemdeseta leta v obdobju SFRJ.
Keywords: didaktika književnosti, berila za pouk književnosti, šolska interpretacija
Published in RUNG: 23.09.2016; Views: 4343; Downloads: 206
.pdf Full text (290,69 KB)
This document has many files! More...

7.
Search done in 0.04 sec.
Back to top