11. Okoljska ocena tveganja fungicida folpeta za talne ekosistemeAna Karat, 2018, master's thesis Abstract: Folpet uvrščamo med najpogosteje uporabljene fungicide za preprečevanje in zdravljenje dveh vrst plesni vinske trte. Njegova uporaba je omejena na vinograde z izjemo enega pripravka, ki ga lahko uporabljamo tudi za zdravljenje zelenjave in oljk (MKGP, 2017). Pripravek, ki smo ga uporabili v magistrskem delu je Folpan 80 WDG, ki z raztapljanjem v vodi daje raztopino za škropljenje vinskih trt.
Folpet smo preučevali kot okoljski stresor za talne ekosisteme s poudarkom na njegovem vplivu na organizme. Prst smo vzorčili tri leta zapored v lokalnem vinogradu. S pomočjo obstoječe literature smo optimizirali metodo ekstrakcije folpeta iz naravne prsti z uporabo avtomatizirane visokotlačne tekočinske (PLE) ekstrakcije. Pokazali smo, da je folpet s pravilnim načinom vzorčenja, shranjevanja in ekstrahiranja mogoče izmeriti v naravnih vzorcih prsti. Najvišja izmerjena koncentracija je bila 3,76 mg/kg, povprečni razpolovni čas folpeta v prsti je bil 2,3 ± 1,4 dni.
Izmerjene koncentracije folpeta smo uporabili za izračun tveganja za talne organizme. Z uporabo ekotoksikoloških izogibnostnih testov na deževnikih in izopodih smo dobili koncentracijo brez vpliva na organizme (NOEC) 1,31 ± 0,01 mg/kg. Razmerje med okoljsko koncentracijo folpeta in koncentracijo, ki ne vpliva na talne organizme (PEC/PNEC) je bilo 28 v najslabšem primeru ob najvišji koncentraciji folpeta v tleh. Rezultat nakazuje na možen negativen vpliv folpeta na talno favno, vendar smo zaradi hitrega razpada folpeta v prsti tveganje za talne nevretenčarje ovrednotili kot zelo nizko in folpet priporočali za nadaljnjo rabo v vinogradništvu.
Keywords: folpet, okoljska ocena tveganja, talni ekosistemi, fungicid, prst
Published in RUNG: 16.02.2018; Views: 4912; Downloads: 193
 Full text (2,86 MB) |
12. Analiza psihosocialnih tveganj na delovnem mestu v izbrani organizacijiMaja Tišma, 2017, undergraduate thesis Abstract: Delodajalec je dolžan poskrbeti, da je vsak, ki je redno ali začasno zaposlen v njegovem podjetju, že pred začetkom nastopa na delovnem mestu poučen o varnosti na delovnem mestu in o varstvu pred požarom. Dejavniki, kot so nezadostno znanje, različne spretnosti in navade ter nezadostna usposobljenost delavcev za varno delo, so ključnega pomena za nastanek poškodb pri delu. S tem so seznanjeni tudi v podjetju Mahle Letrika, d. d.; enem izmed največjih proizvodnih podjetij v Sloveniji z več kot 50-letno tradicijo. Z novo skupino za promocijo zdravja poskušajo koncept »zdravega delovnega mesta« v upanju, da ta postane navada in ne dolžnost, čim bolj približati zaposlenim.
V nalogi se bomo osredotočili predvsem na področje stresa na delovnem mestu. Psihosocialna tveganja in stres, povezan z delom, so med najtežjimi izzivi na področju varnosti in zdravja pri delu, ki jih je mogoče s pravim pristopom preprečiti in uspešno obvladovati ne glede na velikost ali vrsto podjetja. S pomočjo rezultatov naše ankete bodo oblikovani preventivni in kurativni ukrepi za zmanjševanje psihosocialnih tveganj ter izboljšanje ocene tveganja na delovnem mestu.
Keywords: Mahle Letrika, d. d., varnost in zdravje na delovnem mestu, varstvo pred požarom, promocija zdravja, stres na delovnem mestu, psihosocialna tveganja
Published in RUNG: 10.07.2017; Views: 5158; Downloads: 277
Full text (1,41 MB) |
13. |
14. Toxicity of imidacloprid to the terrestrial isopod Porcellio scaber (Isopoda, Crustacea)Mateja Blažič, Cornelis A. M. van Gestel, Anita Jemec, Primož Zidar, Vladka Lešer, Polonca Trebše, Damjana Drobne, 2008, original scientific article Keywords: test toksičnosti, biomarkerji, ekologija, tveganja
Published in RUNG: 16.06.2016; Views: 4284; Downloads: 20
 Link to full text |
15. |
