11. Life trajectories of three professors of the University of LjubljanaŽeljko Oset, 2018, objavljeni povzetek znanstvenega prispevka na konferenci (vabljeno predavanje) Opis: The paper focuses on careers and life trajectories of three university professor of University of Ljubljana: Fran Ramovš (1890-1952, slavicist, assistant professor in University of Graz – 1917-1918, a professor at the University of Ljubljana – 1919-1950, rector of the University of Ljubljana – 1934/1935, president of the Slovene Academy of Sciences and Arts – 1950-1952), Maks Samec (1881-1964, chemist, a professor at the University of Ljubljana – 1919-1945, rector of University of Ljubljana – 1935-1937, purged from the University after Second World War but later became head of the newly established Institute of Chemistry at the Slovene Academy of Sciences and Arts – 1946-1964) and Ljudmila Dolar Mantuani (1906-1988, geologist, in 1940 became Assistant Professor, and before the end of the war in 1945 emigrated to Canada where she established herself in the private sector.
Najdeno v: osebi
Ključne besede: The University of Ljubljana, the Slovenian Academy of Sciences and Arts, academic freedom, World War II
Objavljeno: 17.09.2018; Ogledov: 1161; Prenosov: 0
 Polno besedilo (2,43 MB) |
12. Ferdo Gestrin in Bogo Grafenauer, akademika, člana Slovenske akademije znanosti in umetnostiŽeljko Oset, 2018, samostojni znanstveni sestavek ali poglavje v monografski publikaciji Opis: Ferdo Gestrin in Bogo Grafenauer sta postala člana Slovenske akademije znanosti
in umetnosti zaradi svojega izjemnega in kontinuiranega znanstvenega dela. V
Akademiji sta opravljala različne naloge in funkcije. Pri Grafenauerju velja izpostaviti
njegovo vlogo pri krepitvi sodelovanja SAZU z jugoslovanskimi akademijami
znanosti in umetnosti in vodenju komisije za pravopis, pri Gestrinu pa njegovo
vlogo pri statusnem preoblikovanju ZRC SAZU v javni raziskovalni zavod.
Najdeno v: osebi
Ključne besede: Ferdo Gestrin, Bogo Grafenauer, Slovenska akademija znanosti
in umetnosti, pravopis, ZRC SAZU
Objavljeno: 04.09.2018; Ogledov: 1016; Prenosov: 0
Polno besedilo (449,45 KB) |
13. |
14. Slovenska akademija znanosti in umetnosti in prelomnice v njenem razvojuŽeljko Oset, prispevek na konferenci brez natisa Opis: 80 let je sorazmerno kratka doba za znanstveno institucijo v evropskem akademskem okolju. Kljub temu pa so bile v zgodovinskemu času od leta 1938 izvedene pomembne spremembe tako v akademskem, političnem, kulturnem kot vrednostnem sistemu. S preraščanjem Akademije iz tesno povezanega kroga slovenskih znanstvenikov in umetnikov ob ustanovitvi v veliko institucijo po drugi svetovni vojni se je poglobila notranja organiziranost, sočasno pa se je okrepila vloga vodstva, še posebej ob nastopu predsednika akad. Josipa Vidmarja.
Po drugi svetovni vojni so značilne pogoste spremembe zakonodaje, kar se odraža tudi v organizacijskih spremembah Akademije in njenih inštitutov. Na predavanju bodo predstavljene prelomnice v razvoju Akademije; to so: nova strateška usmeritev po drugi svetovni vojni (ustanovitev inštitutov) in prilagajanje na spremenjene akademske standarde, reforma velikih inštitutov, upravno-organizacijska reforma in uvedba enotnega raziskovalnega programa, organizacijske spremembe po letu 1990, raziskovanje lastne zgodovine in iz tega izhajajoča poprava krivic. Posebej pa bo obravnavano mednarodno sodelovanje Akademije, ki predstavlja eno izmed osnovnih poslanstev gremija slovenskih znanstvenic in znanstvenikov ter umetnic in umetnikov.
Najdeno v: osebi
Ključne besede: Slovenska akademija znanosti in umetnosti, znanost, umetnost, slovenska kultura, 20. stoletje
Objavljeno: 07.11.2018; Ogledov: 890; Prenosov: 0
Polno besedilo (884,38 KB) |
15. |
16. Janez Bleiweis, ustanovnik in predsednik Slovenske maticeŽeljko Oset, 2018, objavljeni povzetek znanstvenega prispevka na konferenci Opis: Janez Bleiweis je odločilno prispeval k ustanovitvi Slovenske
matice, vseslovenskega društva, ki je bilo ustanovljeno, da
bi združilo čitalničarje in razgradilo začaran krog pri izdajanju
znanstvenih in poljudnoznanstvenih knjig v slovenskem jeziku.
Društvo je bilo tesno vpeto v dogajanje v slovenskem narodnem
taboru, zato sta politično združevanje in odkrito idejno-nazorsko
cepljenje slovenskega narodnega tabora, ki je imelo tudi notranjo
društveno dinamiko (spor o nakupu tiskarne), v letih 1871–1874
privedla do skorajšnjega propada Slovenske matice.
Bleiweis je po krizi vnovič postal združevalna figura, po smrti
političnega sopotnika Etbina Hernika Coste pa je prevzel funkcijo
predsednika Slovenske matice in dosegel počasno obnavljanje
društva v težavnih političnih razmerah. Bleiweisova glavna zasluga
je organizacijska vloga pri ustanovitvi društva ter pri pridobivanju
članov in pisateljev. Pobudi mariborskih čitalničarjev, ki
so na začetku leta 1863 zbrali sredstva za društveni sklad, je dal
potrebno javno podporo in poskrbel za promocijo rodoljubnega
projekta. Sprva so mariborski čitalničarji sprejeli Bleiweisovo
prvenstvo, po ustanovitvi pa so mu očitali, da želi društvu vsiliti
»noviški slog«. V kritikah niso upoštevali, da je Bleiweisa vodila
želja po vključevanju izobražencev, ki se jim je slovenščina še
nekoliko zatikala, in postopnem vključevanju mlajših.
Najdeno v: osebi
Ključne besede: Janez Bleiweis, Slovenska matica, kultura, institucionalna zgodovina
Objavljeno: 22.11.2018; Ogledov: 944; Prenosov: 0
Polno besedilo (769,08 KB) |
17. |
18. |
19. |
20. |
