Iskanje po repozitoriju

A+ | A- | | SLO | ENG

Ključne besede: uredništvo, zgodbe, praktični nasveti, izdajanje knjig
Objavljeno v RUNG: 13.12.2021; Ogledov: 1450; Prenosov: 0
Gradivo ima več datotek! Več...

Opis: Vlogo avtorja v literarnem delu najprej preverimo preko kontroverznega koncepta implicitni avtor, pri katerem najprej pokažemo njegovo genezo. Magistrsko delo vsebuje izvirno sintezo rekonceptualizacij implicitnega avtorja, ki je vsebinsko razvrščena glede na osnovne kazalnike: povezava z empiričnim avtorjem in antropomorfnost ter trije vidiki opredeljevanja: vidik literarne produkcije, vidik literarne recepcije, vidik literarnega dela kot fenomena. Ta razdelitev je nastala preko vsebinske analize večine sodobnih in izbranih ključnih starejših razprav na to temo. Sinteza omogoča, da razkrijemo osrednje anomalije teorij, med temi problematično težnjo k simultanemu definiranju vloge avtorja v literarnem delu za vse procese, ki so povezani s književnostjo, hkrati. Posebej izpostavimo tiste teorije, ki koncept opredeljujejo z vidika literarnega bralca: gre za bralčev konstrukt, ki nastane preko znotrajbesedilnih lastnosti in poznavanja zunajbesedilnih dejstev o empiričnem avtorju ter širših kontekstov nastanka literarnega dela, pa tudi kasnejše recepcije literarnega dela. Tako opredeljen koncept je temelj za razpravo o vlogi dejstev o empiričnem avtorju v šolski praksi, pri čemer temeljimo na pouku slovenščine na gimnazijah. Za integriranje znanja o zunajliterarnih kontekstih v znanje o samem literarnem delu je ključno kognitivno branje. Omogoča namreč povezovanje literarnega dela v širše (kulturno-, duhovnozgodovinske in druge) kontekste. Kognitivna naratologija opaža, da bralci besedilno strukturo pripišejo določenemu delovalniku, empirična raziskava literarnega branja z vidika predstav o literarnem avtorju pa kaže, da emotivnih spodbud pri bralcu ne sproža le vsebina literarnega dela, pač pa tudi poznavanje dejstev o implicitnem avtorju. Na temelju sistemske književnodidaktične paradigme z elementi recepcijske zagovarjamo, da temelji spoznavanje avtorja na teh osnovah. Učenčevo zanje o literarnem avtorju ne sme biti ločeno od drugih kontekstualnih elementov produkcije in kasnejše recepcije književnosti. Med temi elementi književnega znanja naj bodo vzročno-posledične in logične povezave, ki jih zagotavlja znanje z(a) razumevanje(m). Dosežemo ga s poukom, kjer je na prvem mestu komunikacija s književnostjo in v katerem usvajanje znanja poteka dejavno % problemsko. Dokument Evropski literarni okvir za učitelje v srednjih šolah (2012) pri spoznavanju sistema književnosti izhaja iz učenčevega zanimanja za literarnega avtorja. Literarna zmožnost, ki jo določa, je tesno speta s književnim znanjem, ki empiričnega avtorja locira v kompleks okoliščin, ki določajo produkcijo in kasnejšo recepcijo literarnega dela. Višje stopnje literarne zmožnosti terjajo problemske obravnave zunajbesedilnih dejstev o literarnem delu, v tesni navezavi s slednjim.
Ključne besede: literarna teorija, implicitni avtor, nakazani avtor, empirični avtor, didaktika književnosti, knjižna vzgoja, kognitivno branje, problemski pouk, magistrsko delo, bolonjski magisteriji
Objavljeno v RUNG: 05.11.2021; Ogledov: 1648; Prenosov: 0

Opis: Cilj splošnih in posamičnih smernic je enotna navedba strukture, navodil in napotkov za sodno tolmačenje in smiselna uporaba četrtega odstavka 15. člena ZSICT (posamične smernice) o napotkih in navodilih za izdelavo pisnega prevoda, overitve in tehnike tolmačenja. STROKOVNA MONOGRAFIJA (tipologije ni mogoče vnesti)!
Ključne besede: tolmačenje, pravni jezik, strokovni jezik, analiza diskurza, slovenščina, nemščina
Objavljeno v RUNG: 19.01.2021; Ogledov: 2515; Prenosov: 82
Celotno besedilo (1,78 MB)

Ključne besede: študij, New York, Združeni arabski emirati, kemija, potovanja
Objavljeno v RUNG: 11.09.2020; Ogledov: 2684; Prenosov: 0
Gradivo ima več datotek! Več...

Opis: Manganese plays an important role in redox catalysis using zeolites as inorganic support materials, but the formation of the preferred redox manganese species (framework or extraframework) is still not well understood. Herein, the influence of the amount of manganese together with conventional and microwave-assisted hydrothermal synthesis paths on the formation of manganese species within the zeolite silicalite-1 (S-1) with MFI structure was investigated. It was found out that both synthesis procedures led to the formation of framework and extraframework manganese species, but in different molar ratios. However, the conventional synthesis procedure with all Mn/Si molar ratios generates more framework Mn in comparison to the microwave procedure. Additionally, the diminution of the zeolite crystals to nanoscale from 100 to 200 nm was achieved via the conventional procedure for the first time. UV–vis, Raman, and X-ray absorption spectroscopic analyses revealed different local environments of manganese: Mn3+ incorporated into the silicalite-1 framework as “framework manganese” and Mn2+/3+ present as “extraframework manganese” (Mn2O3, Mn3O4). TEM reveals the presence of Mn3O4 nanorods. Both framework manganese and extraframework manganese exhibit good catalytic activity for styrene epoxidation. Catalytic results suggest that, in oxidation reactions of hydrocarbons, framework manganese is more active at lower Mn contents (Mn/Si < 0.015), whereas extraframework manganese is more active at higher loadings (Mn/Si > 0.015).
Ključne besede: MnS-1 Nanocrystals, Mn XANES, EXAFS, zeolites, microwave-assisted hydrothermal synthesis
Objavljeno v RUNG: 06.05.2019; Ogledov: 3417; Prenosov: 0
Gradivo ima več datotek! Več...