Repozitorij Univerze v Novi Gorici

Iskanje po repozitoriju
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 2 / 2
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Svojilni pridevniki iz samostalnikov 2. moške sklanjatve
Ana Cukjati, 2016, diplomsko delo

Opis: V diplomski nalogi preverjam, katera končnica prevladuje pri svojilnih pridevnikih iz samostalnikov 2. moške sklanjatve v dejanski rabi. Glede na Slovensko slovnico (Toporišič 2000: 196) naj bi to bila končnica -ov-/-ev-, vendar se v rabi pojavlja tudi končnica -in-. V diplomski nalogi raziskujem svojilne pridevnike iz tistih samostalnikov 2. moške sklanjatve, ki jih kot primere podskupin te sklanjatve omenja Plesničarjeva (2012) – zanima me namreč, ali podskupine, ki jih omenja, vplivajo na izbiro končnice svojilnih pridevnikov. Le-te najprej preverjam v korpusu Gigafida, in sicer najprej v vseh korpusnih besedilih, nato pa samo v internetnih besedilih v Gigafidi. Izbiro končnice svojilnih pridevnikov iz samostalnikov 2. moške sklanjatve preverjam tudi s sestavljenim vprašalnikom, na katerega je odgovarjalo 50 ljudi. Korpusni rezultati kažejo, da pri svojilnih pridevnikih iz samostalnikov 2. moške sklanjatve večinoma prevladuje končnica -ov-/-ev-, podobno kažejo tudi rezultati vprašalnika, le da se tu končnica -in- relativno pojavlja večkrat. Rezultati celotne raziskave kažejo, da se končnica -in- večkrat pojavlja na samostalnikih 1. skupine 2. moške sklanjatve, kar posredno dodatno upravičuje postulacijo podskupin, ki jih odkriva Plesničarjeva (2012). Pri pridevnikih iz samostalnikov 1. skupine 2. moške sklanjatve torej prihaja do kar velikega razkoraka med rabo in normo, ki zapoveduje, naj imajo vsi samostalniki moškega spola svojilnopridevniško končnico -ov-/-ev- (Toporišič 2000: 196).
Najdeno v: osebi
Ključne besede: 2. moška sklanjatev, svojilni pridevniki, oblikoslovje, korpus, vprašalnik.
Objavljeno: 30.11.2016; Ogledov: 1375; Prenosov: 98
.pdf Polno besedilo (1,12 MB)

2.
Predstavitev projekta veSeLOL branje
Barbara Zlobec, Maja Orel, Vanesa Vodovnik, Lara Brankovič, Ana Cukjati, Barbara Pregelj, prispevek na konferenci brez natisa

Opis: V prispevku predstavljamo teoretski in praktično-izvedbeni okvir ter nekatere rezultate projekta veSeLOL branje, predvsem nekaj novejših didaktizacij slovenskih klasičnih besedil, kot so: Tržačan, Na klancu, Martin Krpan, Matkova Tina, Povodni mož, Tantadruj, Gosenica, Dogodek v mestu Gogi, Tilka in Hiša Marije Pomočnice. Didaktizacije so nastale ob uporabi bralnomotivacijskih strategij M. Sarto. Avtorice didaktizacij so uvodoma pregledale, kako navedena besedila obravnava šolska praksa in učbeniki, dodale svoj predlog z uporabo bralnomotivacijske strategije, to pa še nadgradile z dodatnimi aktivnostmi. Pod mentorstvom Barbare Pregelj so jih priravile študentke Univerze v Novi Gorici Ana Cukjati, Lara Brankovič, Vanesa Vodovnik in Maja Orel ter Osimska štipendistka Barbara Zlobec.
Najdeno v: osebi
Povzetek najdenega: ...priravile študentke Univerze v Novi Gorici Ana Cukjati, Lara Brankovič, Vanesa Vodovnik in Maja Orel...
Ključne besede: motiviranje za branje, slovenski klasiki, M. Sarto, Univerza v Novi Gorici
Objavljeno: 10.04.2018; Ogledov: 172; Prenosov: 0
.pdf Polno besedilo (525,11 KB)

Iskanje izvedeno v 0 sek.
Na vrh