Repozitorij Univerze v Novi Gorici

Iskanje po repozitoriju
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


21 - 30 / 40
Na začetekNa prejšnjo stran1234Na naslednjo stranNa konec
21.
Uporaba različnih kvasovk v pridelavi jabolčnega vina
Luka Koporec, 2018, diplomsko delo

Opis: Kemijske in senzorične lastnosti vina so poleg genetskih danosti ter geo-klimatskih okoliščin odvisne tudi od strategije tehnologije pridelave, ki jo izbere vinar. V to strategijo spada tudi izbira seva kvasovke. Vinski trg postaja vse bolj zahteven in željan nečesa novega, zato vse več vinarjev poskuša pridobiti drugačne lastnosti vin z uporabo drugačnih sevov kvasovk, oziroma z uporabo kombinacij različnih vrst kvasovk. V diplomski nalogi smo preučevali vpliv različnih kombinacij kvasovk na potek fermentacije ter na osnovne kemijske in senzorične lastnosti pridelanega jabolčnega vina. Poskus je bil izveden na laboratorijski skali. Rezultati poskusa so pokazali, da različne vrste kvasovk različno vplivajo na senzorične lastnosti vina, nekoliko manj pa na kemijske lastnosti. Rezultati nakazujejo, da različne kvasovke različno hitro porabljajo sladkorje, kar vpliva tudi na hitrost poteka fermentacije. Ob opazovanju osnovnih kemijskih lastnostih smo opazili razlike med kvasovkami oz. kombinacijami kvasovk pri parametrih kot so hlapne kisline in reducirajoči sladkorji, medtem ko v vsebnosti alkohola in pH vrednostih končnih jabolčnih vin med obravnavanimi fermentacijami nismo opazili razlik. Senzorična analiza vonja in barve jabolčnih vin je potrdila vpliv kvasovk na barvo, intenzivnost, trajnost in vrsto vonja.
Najdeno v: osebi
Ključne besede: jabolčno vino, ne-Saccharomyces kvasovke, potek fermentacije, kvasovke, senzorična analiza
Objavljeno: 26.10.2018; Ogledov: 530; Prenosov: 43
.pdf Polno besedilo (1,34 MB)

22.
Analiza poslovnega načrta ter nove smernice razvoja podjetja Vitel
Klemen Vodopivec, 2006, diplomsko delo

Najdeno v: osebi
Ključne besede: diplomske naloge, podjetja, analize, bilanca stanja, denarni tokovi, poslovni načrti, marketing, televizija
Objavljeno: 15.10.2013; Ogledov: 2575; Prenosov: 91
URL Polno besedilo (0,00 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

23.
Učinek menjave embalaže izdelkov izbranega podjetja
Sara Vodopivec, 2014, diplomsko delo

Opis: V podjetju dajejo vedno večji poudarek pospeševanju prodaje in marketingu ter temu primerno namenjajo tudi vedno več denarnih sredstev. Danes ni več najpomembneje, kakšen izdelek prodajaš, temveč le, ali ga znaš prodati. Vedno bolj postaja pomemben tudi videz embalaže in ne samo izdelek, ki je v njej. Embalaža mora biti privlačna za kupca in ga mora pritegniti ter privabiti v nakup. V diplomskem delu smo predstavili pospeševanje prodaje, pomen embalaže, podjetje Fructal in njegove izdelke, menjavo embalaže dvema izdelkoma ter učinek te menjave. Skozi teoretični del smo na kratko predstavili pospeševanje prodaje ter osnovne funkcije embalaže. Poleg tega teoretični del opisuje zgodovino, pomen, orodja in cilje pospeševanja prodaje ter pomen, funkcijo in kriterije ocenjevanja embalaže. V analitičnem delu pa smo analizirali menjavo embalaže dvema izdelkoma in navedli nekaj lastnih predlogov za izboljšanje. Z analizo podjetja Fructal in njegove menjave embalaže izdelkoma Fructal Classic in Smoothie smo prišli do sklepov in ugotovitev, ki bi morda pomagali podjetju. Na splošno je bila menjava embalaže izdelka Classic dobro ocenjena, medtem ko je bila menjava embalaže izdelku Smoothie slabše ocenjena. Menimo, da bi moralo podjetje Fructal v spremembe bolj vključiti potrošnike in jim te še bolje skomunicirati in približati.
Najdeno v: osebi
Ključne besede: Fructal, Smoothie, Classic, pospeševanje prodaje, embalaža, marketing, učinek menjave embalaže, analiza
Objavljeno: 23.10.2015; Ogledov: 2549; Prenosov: 174
.pdf Polno besedilo (1,39 MB)

24.
Phenolic Contents and Postharvest Quality Changes of Norwegian ‘Mallard’ plums (Prunus domestica L.) as a Consequence of Delayed Time to Low Temperature Storage
Eivind Vangdal, Alena Gibalova, Branka Mozetič Vodopivec, 2012, objavljeni znanstveni prispevek na konferenci

Opis: During the picking season in the Norwegian plum production areas, the harvested plums are brought to cold storage in packing houses once or twice a day. Plums picked late in the afternoon may even not be cooled properly until the next day. The average time from picking until the plums are placed in a cold storage is approximately 8 hours. Previous reports have shown that delayed cooling of sweet cherries and apples reduced the fruits’ susceptibility to physiological or fungal decay. An experiment was performed in order to evaluate the impact of different delay-to-cold storage times (0, 5, 10, 15 and 25 hours) on quality and phenolic contents changes of Norwegian ‘Mallard’ plums during cold storage, transport, and retail in normal atmosphere (NA). The fruits (10 fruits in PE tray, n=3) were stored for 14 days at 1°C, followed by 3 days at 7°C and then for 4 days at 20°C. Fruit quality parameters (firmness, colour in CIE L, a*, b* colour space, weight, rot occurrence (%)) and total phenol and anthocyanin content were determined. Samples were analyzed just before cold storage and then after 14 days at 1°C, 3 days at 7°C, or 4 days at 20°C. Evaluation of results has shown that delay of cooling has a retarding effect on rot development during 20°C storage (post cold transport), weight loss and stimulates anthocyanin accumulation and colour changes to some extent. At the end of storage no effect on fruit firmness could be observed.
Najdeno v: osebi
Ključne besede: anthocyanins, total phenols, colour, rot, firmness, postharvest, plums, cold storage
Objavljeno: 11.11.2016; Ogledov: 1542; Prenosov: 0
.pdf Polno besedilo (268,22 KB)

25.
Determination of bioactive compounds in food samples by thermal lens microscopy
Mladen Franko, Dorota Korte Kobylinska, Branka Mozetič Vodopivec, Valeria Guzsvány, Mojca Žorž, Jelena Topič, 2016, objavljeni povzetek znanstvenega prispevka na konferenci

Najdeno v: osebi
Ključne besede: thermal lens microscopy, food samples, bioactive compounds
Objavljeno: 08.11.2016; Ogledov: 1613; Prenosov: 0
.pdf Polno besedilo (516,89 KB)

26.
The comparison of anthocyanin and pyranoanthocyanin extraction efficiency in Pinot Noir wine using SPE
Branka Mozetič Vodopivec, Dorota Korte, Jelena Topić, 2017, objavljeni povzetek znanstvenega prispevka na konferenci

Najdeno v: osebi
Ključne besede: Anthocyanins, wine, Pinot Noir, HPLC, solid-phase extraction
Objavljeno: 05.07.2017; Ogledov: 1044; Prenosov: 0
.pdf Polno besedilo (109,24 KB)

27.
Biodiversity of cider yeasts and their cider-making potential
Lorena Butinar, Branka Mozetič Vodopivec, Melita Sternad Lemut, Eivind Vangdal, 2017, objavljeni povzetek znanstvenega prispevka na konferenci

Opis: In the area of Hardanger, a part of the fjord region in Western Norway, the production of apple wine (cider) has a long tradition that goes back to the 12th century, when monks introduced apple growing in this area. Nowadays, this is also the main area of fruit production in Norway. Despite the strict regulation of the alcoholic beverage production in Norway, traditional cider is still produced on some farms in this area. By tradition cider is produced by a spontaneous fermentation process of apple juice, performed by naturally occurring indigenous yeasts that originate from the fruit or the surfaces of the processing equipment. Therefore, our aim was primarily to study the ecology and biodiversity of the yeasts associated with the production of traditional cider in the Hardanger area. For two consecutive years, we sampled at 11 different locations in the observed region, where we collected cider samples and surface swabs of processing facilities from the cideries, and also soil and various parts of apple trees in orchards owned by the same producers. Thus, by enriching collected samples with the selective medium with high sugar and ethanol concentration, we managed to isolate about 1,300 yeasts. Based on the multiplex PCR results the yeasts were grouped into the Saccharomyces sensu stricto complex and non-Saccharomyces yeasts. The isolates were determined to the species level by performing the restriction analysis of ITS PCR products, and in some cases identifications were confirmed by sequencing of the D1/D2 domain of the 26S rDNA and/ or ITS region. As expected, non-Saccharomyces yeasts from the genus Metschnikowia and Hanseniaspora mainly populated the orchards, while the Saccharomyces yeasts were isolated in the orchards from the soil and fruits. In contrast, in ciders the species S. uvarum was predominantly found, occasionally also S. cerevisiae, Torulaspora delbrueckii and P. membranifacies. Indigenous cider yeasts were further on characterized in micro-plate format for the most important cider-making technological parameters (tolerance to ethanol, SO2, growth at low pH), for the presence of glucoside hydrolase activity, H2S production ability, and assimilation of malic acid. Based on this screenings the micro-scale fermentations of apple juice were performed with 13 different indigenous cider yeasts as monocultures. The most promising indigenous yeasts, T. delbrueckii and S. uvarum, were also tested as mixed cultures in sequential fermentations. Since the tested strain of T. delbrueckii as monoculture was not able to complete the alcoholic fermentation, better results were obtained in sequential fermentation with the mixed culture in combination with S. uvarum.
Najdeno v: osebi
Ključne besede: indigenous yeasts, biodiversity, spontaneous fermentation, cider-making
Objavljeno: 08.11.2017; Ogledov: 1156; Prenosov: 0
.pdf Polno besedilo (10,33 MB)

28.
BIOTSKA RAZNOVRSTNOST KVASOVK POVEZANIH S PROIZVODNJO JABOLČNEGA VINA
Eivind Vangdal, Melita Sternad Lemut, Branka Mozetič Vodopivec, Lorena Butinar, 2017, objavljeni povzetek znanstvenega prispevka na konferenci

Opis: Na območju fjorda Hardanger, del zahodne Norveške, ima proizvodnja jabolčnega vina dolgo tradicijo in sicer sega v 12. stoletje, ko so menihi na tem območju začeli uvajati sadjarstvo. Danes je to glavno območje pridelovanja sadja na Norveškem. Kljub strogi regulativi proizvodnje alkoholnih pijač, pa se je na tem območju na nekaterih kmetijah ohranila tradicionalna proizvodnja jabolčnega vina. Namen naše študije je bil predvsem preučiti ekologijo in biotsko raznovrstnost kvasovk, ki so povezane s proizvodnjo tradicionalnega jabolčnega vina na območju Hardanger. Na tem območju smo tekom dveh zaporednih let vzorčili na 11-ih različnih lokacijah, kjer smo pri proizvajalcih vzorčili jabolčno vino, tla in različne dele jablan v sadovnjakih. Tako smo s pomočjo bogatitve v gojišču s povišanim sladkorjem in etanolom osamili približno 1300 izolatov kvasovk. Kvasovke smo s pomočjo multipleks PCR testa ločili na skupino kompleksa Saccharomyces sensu stricto in ne-Saccharomyces kvasovke. Nadalje smo izolate določili do nivoja vrste z izvedbo restrikcijske analize ITS PCR produktov, v nekaterih primerih smo za potrditev identifikacij opravili še določitev nukleotidnih zaporedij D1/D2 domene 26S rDNA. Kot pričakovano smo ugotovili, da sadovnjake naseljujejo predvsem ne-Saccharomyces kvasovke iz rodov Metschnikowia in Hanseniaspora, v tem okolju so bile Saccharomyces izolirane iz tal in jabolk. V jabolčnem vinu pa je bila pretežno izolirana vrsta S. uvarum, občasno pa tudi S. cerevisiae, Torulaspora delbrueckii in P. membranifacies.
Najdeno v: osebi
Ključne besede: kvasovke, biotska raznovrstnost, jabolčno vino
Objavljeno: 09.11.2017; Ogledov: 901; Prenosov: 0
.pdf Polno besedilo (334,39 KB)

29.
30.
Iskanje izvedeno v 0 sek.
Na vrh