Repozitorij Univerze v Novi Gorici

Iskanje po repozitoriju
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


221 - 230 / 248
Na začetekNa prejšnjo stran16171819202122232425Na naslednjo stranNa konec
221.
Kdo je proti internacionalizaciji slovenskih univerz?
Zoran Božič, radijski ali tv dogodek

Ključne besede: učni jezik, visoko šolstvo, univerza, internacionalizacija
Objavljeno v RUNG: 19.07.2016; Ogledov: 3848; Prenosov: 0
Gradivo ima več datotek! Več...

222.
Amandma k 8. členu Zakona o mednarodnih programih s področja vzgoje in izobraževanja
Zoran Božič, druga izvedena dela

Ključne besede: mednarodna šola, slovenski jezik, učni jezik, materinščina, ure
Objavljeno v RUNG: 18.07.2016; Ogledov: 3836; Prenosov: 0
Gradivo ima več datotek! Več...

223.
Vprašanje o delovanju Slovenskega filmskega centra
Zoran Božič, druga izvedena dela

Ključne besede: filmografija, Slovenija, vodenje
Objavljeno v RUNG: 18.07.2016; Ogledov: 3156; Prenosov: 0
Gradivo ima več datotek! Več...

224.
Pobuda za spremembo financiranja visokošolskih zavodov v letu 2016
Zoran Božič, druga izvedena dela

Ključne besede: financiranje, univerza, kakovost
Objavljeno v RUNG: 18.07.2016; Ogledov: 3694; Prenosov: 0
Gradivo ima več datotek! Več...

225.
Pesnica Ljubka Šorli in njen Venec spominčic možu na grob v luči Prešernovega
Zoran Božič, 2010, samostojni znanstveni sestavek ali poglavje v monografski publikaciji

Opis: Poetika Ljubke Šorli se pretežno zgleduje po oblikovnih vzorcih slovenskega pesniškega prvaka Franceta Prešerna, njen pesniški jezik pa izhaja iz preproste in melodične pesniške besede rojaka Simona Gregorčiča. Sonetni venec, ki ga je posvetila svojemu možu Lojzetu Bratužu, ne more skriti podobnosti s Prešernovo umetnino, posvečeno Juliji Primic. Ta podobnost ne vključuje samo zunanjih, formalnih sestavin, temveč obe pesnitvi povezujejo tri vodilne teme: ljubezen, narod in poezija, ki ima v Prešernovi pesnitvi isto vlogo kot pri Ljubki Šorli religija. V obeh primerih gre za idealiteto, ki omogoča izhod iz bivanjske stiske lirskega subjekta. Če je pri Prešernu njegovo narodnoozaveščevalno poslanstvo poudarjeno, je pri Šorlijevi prikrito; Prešeren je ubesedil pesem upanja, Ljubka Šorli pesem večnega in žalostnega spomina. Ne glede na pomembno razliko v slogovnem prijemu je v obeh pesnitvah temeljni odnos med lirskim subjektom in idealiteto izrazito disharmoničen.
Ključne besede: literarni kanon, klasičen pesniški izraz, sonetni venec, France Prešeren, Lojze Bratuž, ljubezenska poezija, domoljubje, religiozna tematika, disharmonija
Objavljeno v RUNG: 18.07.2016; Ogledov: 4781; Prenosov: 0
Gradivo ima več datotek! Več...

226.
Tematika rudarstva v srednješolskih berilih od 1850 do 1950
Zoran Božič, 2016, izvirni znanstveni članek

Opis: V prvem stoletju izhajanja srednješolskih beril (od uvedbe slovenščine kot predmeta po marčni revoluciji do prve petletke po drugi svetovni vojni) je bilo objavljenih čez sto prispevkov s tematiko rudarstva oz. drugih dejavnosti, povezanimi z njim, večinoma v prozni obliki, veliko pa je bilo tudi pesmi. Prvi zapisi imajo izrazito afirmativen odnos do rudarjenja, saj v tem vidijo možnost za splošno blagostanje (npr. Vodnikova pesem Na moje rojake ali Vrtovčev zapis Pogled z Nanosa). Proti koncu 19. stoletja se pojavijo prvi zapisi o negativnih plateh rudarjenja ali o varljivosti hlepenja po dragocenih rudnih bogastvih (npr. Jurčičeva proza Mornar in rudar in Erjavčeva črtica Ni vse zlato, kar se sveti.) Šele v obdobju med dvema vojnama se pojavi več prispevkov, ki predstavljajo rudarjenje kot nehumano in nevarno dejavnost (npr. Župančičeva pesnitev Duma ali Javornikova črtica Zasulo ga je oz. Nesreča v rudniku. Po drugi vojni se spet ponovno pojavi optimistični pristop: v osrednjih berilih kot poveličevanje socialističnega napredka (npr. sestavek Rudarji tekmujejo) ali v zamejskih berilih kot poveličevanje kapitalistične industrializacije (npr. sestavek Zakladi zemlje so vir civilizacije, kulture in blaginje). O proizvodnji živega srebra v Idriji se ves čas piše kot o veliki posebnosti, ki širi slavo slovenskih dežel po vsem svetu. Prispevki o tem so bili objavljeni v osmih sestavih beril, prvi že v Bleiweisovem sestavu za nižje srednje šole leta 1850, zadnji pa v Beličičevem zamejskem sestavu leta 1947. O odkritju živega srebra oz. o idrijskem rudniku pišejo kar štirje pričevalci: J. V. Valvazor, M. Kastelic, Fl. Hrovat in J. C. Oblak.
Ključne besede: rudarstvo, srednja šola, berilo, didaktika, Idrijski rudnik
Objavljeno v RUNG: 14.07.2016; Ogledov: 4241; Prenosov: 229
.pdf Celotno besedilo (78,00 KB)

227.
Stare sadne sorte na Goriškem 1-2
Zoran Božič, Gregor Božič, Jana Kocjan, 2013, strokovna monografija

Opis: Prvi del publikacije po uvodu, ki poudarja pomen ohranjanja in širjenja starih sadnih sort (Goriška je bila v času Avstro-Ogrske sadjarski raj imperija), prinaša intrevju z Brunom Podveršičem, pionirjem tovrstnega raziskovanja. Po predstavitvi švicarske organizacije Pro Specie Rara sledi opis zgodnjih in poletnih sort: češenj, marelic, hrušk, breskev in drena.
Ključne besede: agronomija, sadjarstvo, Goriška, ekologija, kulturna dediščina
Objavljeno v RUNG: 24.05.2016; Ogledov: 5360; Prenosov: 162
.pdf Celotno besedilo (21,96 MB)
Gradivo ima več datotek! Več...

228.
Poezija Franceta Prešerna v srednješolskih učbenikih in njena recepcija
Zoran Božič, 2010, doktorska disertacija

Opis: Disertacija obravnava dva problemska sklopa: poezijo Franceta Prešerna v srednješolskih učbenikih za pouk književnosti od leta 1850 do leta 2010 ter recepcijo Prešernovih pesmi skozi čas in v sodobnosti. V prvem problemskem sklopu razkriva dejavnike in postopke šolske kanonizacije Prešerna ter razvoj didaktizacije beril v smeri učne knjige za samostojno delo z besedilom. V drugem problemskem sklopu raziskuje posebnosti pri razumevanju, doživljanju in vrednotenju Prešernovih pesmi ter načine za njihovo čimbolj učinkovito šolsko predstavitev. Glede na to, da se je kanonizacija Prešerna začela že za časa njegovega življenja, je bil seveda vseh 160 let kanonski avtor, vendar pa kljub nenehnemu označevanju Prešerna za "največjega slovenskega pesnika" po številu besedilnih enot v berilih ni bil vedno prvi avtor, pač pa so ga večkrat prehitevali mlajši književniki, ki so bolj ustrezali trenutnim afinitetam sestavljavcev srednješolskih beril. Predvsem v drugi polovici 19. stoletja in tudi kasneje je bil zaradi negativnega odnosa šolskih oblasti do ljubezenske poezije izbor Prešernovih pesmi praviloma manj primeren (na nižji stopnji je bil največkrat objavljen sonet Memento mori, na višji stopnji pa cikel Soneti nesreče), nekatere ljubezenske pesmi pa so celo cenzurirali. Od druge polovice 19. stoletja do danes se je razvijal didaktični instrumentarij srednješolskih beril (najprej so začeli dodajati stvarne opombe, kasneje pa še vprašanja in naloge za dejavno razčlembo leposlovnega besedila), vendar so še zlasti v obdobju po drugi svetovni vojni nekateri sestavi beril didaktično pomenili izrazito nazadovanje. Od sedemdesetih let dalje berila vključujejo tako literarnovedne vsebine kot vprašanja in naloge, sodobna berila pa se praviloma (izjema je npr. antološki sestav Krakar 2003) razvijajo v smeri vezanega berila z relativno majhno ponudbo leposlovnih besedil. Zgodovinski pregled je pokazal, da so imeli težave z razumevanjem Prešernovih pesmi že njegovi sodobniki, kasneje pa tudi izobraženci, celo poznavalci Prešerna. Empirični preizkusi med slovenskimi srednješolci potrjujejo visoko recepcijsko zahtevnost Prešernove poezije. Nekatere osrednje Prešernove pesmi (npr. Krst pri Savici) zahtevajo izjemno gostoto dodanih opomb, zato je najustreznejše didaktično sredstvo za boljše razumevanje in doživljanje oblikovno in slogovno zahtevne klasične poezije dodana prozifikacija, kar so v celoti potrdili tudi rezultati pedagoškega eksperimenta.
Ključne besede: poezija, Prešeren, didaktika, recepcija, kanonizacija, srednja šola, berilo, kanonizacija, prozifikacija, pedagoški eksperiment
Objavljeno v RUNG: 12.05.2016; Ogledov: 5816; Prenosov: 204
.pdf Celotno besedilo (10,63 MB)

229.
Ana Karenina ali pravica do ljubezni : Predavanje na Tehniški gimnaziji Šolskega centra Kranj, 19. april 2016
Zoran Božič, druga izvedena dela

Ključne besede: maturitetni sklop, Tolstoj, roman, ruska književnost, didaktika
Objavljeno v RUNG: 20.04.2016; Ogledov: 4824; Prenosov: 0
Gradivo ima več datotek! Več...

230.
Iskanje izvedeno v 0.06 sek.
Na vrh