Repozitorij Univerze v Novi Gorici

Iskanje po repozitoriju
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


51 - 60 / 91
Na začetekNa prejšnjo stran12345678910Na naslednjo stranNa konec
51.
Celovita analiza stroškov za ogrevanje stavb : Sodobni ogrevalni sistemi
Henrik Gjerkeš, 2017, strokovni članek

Opis: Gospodinjstva se pri izbiri vira za ogrevanje v prvi vrsti ozirajo na družinski proračun, v bistveno manjši meri pa na odločitve o načinu in viru ogrevanja vplivajo drugi vidiki trajnosti. Zato je toliko pomembneje, da se ob približno enaki stroškovni učinkovitosti različnih načinov ogrevanja objektivno seznanijo tudi z drugimi vplivi. Analiza pokaže, da so seživljenjski stroški najvišji, če se ogrevamo z UNP ali električnimi uporovnimi grelci vseh oblik, in to ne glede na to, da so stroški investicije v en in drugi ogrevalni sistem najnižji med vsemi. Neglede na močno fluktuacijo cene ELKO ostaja drag energent z nepredvidljivo ceno v prihodnosti, ki v letu 2017 kaže trend rasti. Kljub relativno nizkim stroškom investicije bo tudi v prihodnje ogrevanje z ELKO drago, zato pričakujemo nadaljnje opuščanje njegove rabe za ogrevanje gospodinjstev iz ekonomskih, pa tudi okoljskih razlogov. Podobno velja tudi za zemeljski plin, ki je sicer iz vidika vseživljenjskih stroškov ugodnejši, vendar je fosilno gorivo in ne izpolnjuje sNES kriterijev o deležu OVE pri oskrbi stavbe z energijo. Na drugi strani so toplotne črpalke, ki so okolju prijazen način ogrevanja stavb z najnižjimi vseživljenjskimi stroški. Poleg ekonomske učinkovitosti izkoriščajo od 80 (zrak/voda) do 87 % (voda/voda) OVE pri svojem delovanju, s čimer izpolnjujejo sNES kriterije. Še pomembneje za nas in naše zanamce pa je, da s toplotnimi črpalkami ogrevamo naše domove na okolju prijazen način. V nasprotju s splošnim mnenjem analiza pokaže, da so vseživljenjski stroški sistemov na drva in na pelete relativno visoki, saj pri celoviti prenovi pri današnjih cenah presegajo vseživljenjske stroške kotla na ELKO. Pri kotlih na polena je razlog relativno visoka investicija (ki mora vključevati dovolj velik zalogovnik toplote za optimalno delovanje), pri peletih pa ob nekaj nižji investiciji relativno visoka cena energenta. Ne glede na to je potrebno lesno biomaso kot domači obnovljivi vir vedno upoštevati pri tehtanju ob izbiri novega ogrevalnega sistema. Manjvreden les se uporablja predvsem za ogrevanje z zgorevanjem v individualnih kuriščih in predstavlja prevladujoč energent v slovenskih gospodinjstvih. Je lokalni OVE in relativno poceni gorivo, vendar moramo biti pozorni na kakovostno izbiro kotla, ki omogoča zmanjšanje nekaterih neželenih učinkov, ki se še posebej manifestirajo v emisiji in povišani koncentraciji trdih delcev v atmosferi.
Ključne besede: Obnovljivi viri energije, energenti, trajnostna oskrba stavb z energijo, toplota, ogrevanje
Objavljeno v RUNG: 23.01.2018; Ogledov: 3870; Prenosov: 0
Gradivo ima več datotek! Več...

52.
Lokalno samooskrbo z električno energijo povečali za 12 odstotkov
Miro Jakomin, 2017, intervju

Opis: Krožno gospodarstvo v Kočevju je primer uspešne implementacije dolgoročne razvojne strategije Slovenije za trajnostni razvoj lokalnih skupnosti.
Ključne besede: Krožno gospodarstvo, trajnostni razvoj
Objavljeno v RUNG: 23.01.2018; Ogledov: 3544; Prenosov: 0
Gradivo ima več datotek! Več...

53.
Lokalni energetski koncept občine Vrhnika
Henrik Gjerkeš, 2016, strokovna monografija

Opis: Lokalni energetski koncept (LEK) občine Vrhnika je temeljni strateško-izvedbeni dokument pri načrtovanju občinske energetske politike. LEK občine Vrhnika obsega analizo obstoječega stanja na področju energetske rabe in oskrbe z energijo in podaja možni bodoči koncepti energetske oskrbe z upoštevanjem URE in povečanja deleža OVE. Podane so možnosti izrabe lokalnih obnovljivih virov energije in zvišanje zanesljivosti oskrbe s toplotno in električno energijo v občini. Predlagani ukrepi prispevajo k zmanjšanju emisij in onesnaženosti okolja. LEK vsebuje akcijski načrt, kjer so opredeljene aktivnosti z oceno stroškov v terminskem planu izvedbe projektov. Navedeni so konkretni učinki, ki jih občina lahko doseže. Občina Vrhnika je v LEK zasledovala naslednje cilje: učinkovita raba energije na vseh področjih; povečanje in hitrejše uvajanje lokalnih obnovljivih virov energije (lesna biomasa, sončna energija, itd.); zmanjšanje obremenjevanja okolja; spodbujanje uvajanja soproizvodnje toplotne in električne energije; uvajanje daljinskega ogrevanja v primernem okolju; zamenjava fosilnih goriv; zmanjšanje rabe energije; povišanje števila energetskih pregledov in energetskih izkaznic javnih in stanovanjskih stavb; izboljšanje energetskega knjigovodstva in energetskega menedžmenta za javne stavbe; zmanjšanje stroškov energije v občinskih javnih stavbah; informiranje uporabnikov javnih stavb, hišnikov in drugih o vlogi in pomenu učinkovite rabe energije; vzpodbujanje energetskega svetovanja, informiranja in izobraževanja.
Ključne besede: Lokalni energetski koncept, obnovljivi viri energije, učinkovita raba energije, trajnostni razvoj
Objavljeno v RUNG: 23.01.2018; Ogledov: 4618; Prenosov: 0
Gradivo ima več datotek! Več...

54.
Lokalni energetski koncept občine Kočevje
Henrik Gjerkeš, 2016, strokovna monografija

Opis: Lokalni energetski koncept (LEK) je temeljni strateško-izvedbeni dokument občine Kočevje na področju razvoja energetike. LEK občine Kočevje obsega analizo obstoječega stanja na področju rabe in oskrbe z energijo in podaja predlog bodočega koncepta energetske oskrbe na okolju prijazen, ekonomsko učinkovit in družbeno sprejemljiv način. Vsebuje analizo optimalne izrabe lokalnih OVE ob hkratni skrbi za zanesljivo oskrbo s toplotno in električno energijo. Predlagani ukrepi prispevajo k zmanjšanju emisij in zvišanju trajnostne lokalne energetske samooskrbe. Ukrepi so opredeljeni v akcijskem načrtu, hkrati z indikativno oceno stroškov in terminskim planom izvedbe. Občina Kočevje v LEK zasleduje naslednje cilje: učinkovita raba energije na vseh področjih; varna oskrba z energijo; povečanje in hitrejše uvajanje lokalnih OVE (predvsem soproizvodnja z lesno biomaso in/ali odpadki kot energentom); posodobitev in nadgradnja sistema daljinskega ogrevanja (SDO) v osrednji način za oskrbo stavb s trajnostno energijo v mestu; zmanjšanje obremenjevanja okolja zaradi energije; zamenjava fosilnih goriv z OVE; zmanjšanje rabe energije; izboljšanje energetskega knjigovodstva in energetskega upravljanja javnih in drugih stavb; zmanjšanje stroškov za energijo v občinskih javnih stavbah; informiranje uporabnikov stavb, mladine, hišnikov in drugih o vlogi in pomenu učinkovite rabe energije; vzpodbujanje energetskega svetovanja, informiranja in izobraževanja. Prikazan je nabor ukrepov in analiza učinkov, ki jih bo občina Kočevje dosegla z izvajanjem akcijskega načrta LEK tako, da bo presegla nacionalne cilje na področju trajnostne energije, kot so opredeljeni v EKS, AN URE 2014-2020, AN OVE 2010-2020, AN sNES 2020, Dolgoročni strategiji za spodbujanje naložb energetske prenove stavb, OP TGP 2020 in OP varstva zunanjega zraka pred onesnaževanjem.
Ključne besede: Lokalni energetski koncept, učinkovita raba energije, obnovljivi viri energije, trajnostni razvoj
Objavljeno v RUNG: 23.01.2018; Ogledov: 4457; Prenosov: 0
Gradivo ima več datotek! Več...

55.
TERMO-HIDRAVLIČNI MODEL ZA NAČRTOVANJE IN VODENJE SISTEMA DALJINSKEGA OGREVANJA
Urška Kalan, 2017, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu je obravnavan postopek načrtovanja in umerjanja termo-hidravličnega modela ter optimizacije daljinskega sistema ogrevanja. Uporaba termo-hidravličnega modela za načrtovanje in vodenje daljinskega ogrevanja je učinkovit pristop za zanesljivejše delovanje, zmanjšanje toplotnih izgub in povečanje ekonomske uspešnosti sistema. Za načrtovanje modela in vodenje sistema smo uporabili programsko opremo Termis. Prikazana je podrobna predstavitev obravnavanega sistema z vsemi komponentami, postopek umerjanja modela po odsekih in skupaj, analiza delovanja ter učinek predlaganih ukrepov na povečanje učinkovitosti in varnosti z oskrbo s toplotno energijo. Umerjeni termo-hidravlični model predstavlja osnovo za spremljanje trenutnega stanja v sistemu, analizo razmer ter določitev lokacije in vrsto morebitnih težav v vročevodu. Rezultat je večja energijska in ekonomska učinkovitost sistema daljinskega ogrevanja, kar smo demonstrirali s 3,2% zmanjšanjem rabe električne energije zgolj z ukrepi, ki temeljijo na rezultatih analize sistema daljinskega sistema v mestu Velenju s termo-hidravličnim modelom.
Ključne besede: daljinsko ogrevanje, termo-hidravlično modeliranje, umerjanje sistema, optimizacija
Objavljeno v RUNG: 25.09.2017; Ogledov: 5926; Prenosov: 322
.pdf Celotno besedilo (4,89 MB)

56.
Trajnostna presoja tehnologije plazemskega uplinjanja za ravnanje z odpadki na lokalnem nivoju : /
Simona Sučić, 2017, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu smo obravnavali problematiko ravnanja z odpadki v Sloveniji na lokalni ravni in trajnostne učinke uporabe sodobnih tehnologij za predelavo odpadkov. Ocenili smo smiselnost izgradnje sodobne naprave za termično obdelavo odpadkov v izbrani lokalni skupnosti − občini Kočevje ter podali pregled aktualne zakonodaje in usmeritev Slovenije in Evropske unije, ki so povezane s termično predelavo odpadkov. Osredotočili smo se na tehnologijo plazemskega uplinjanja odpadkov, ki je sodobna tehnologija s številnimi okoljskimi prednostmi, vendar z občutljivo ekonomsko učinkovitostjo zaradi še vedno trajajočega razvoja in inovativnosti. Omejena ponudba tehnologij za komercialno uporabo in relativno visoki investicijski stroški so razlog za redke primere dobrih praks, ki so primerljive z razmerami v Sloveniji. Trend se lahko spremeni, saj ravno v zadnjih letih na trg prihajajo naprave za komercialno uporabo ustrezne velikosti, ki so vse bolj zanesljive. Ugotovili smo, da bi bila uvedba plazemskega uplinjanja odpadkov v občini Kočevje s tehnološkega in ekonomskega vidika izvedljiva. Investicija za izgradnjo naprave z zmogljivostjo predelave 10.000 ton odpadkov na leto je ocenjena na 22 milijonov evrov. Izračun, ki je bil opravljen za 20-letno preučevano obdobje investicije in upošteva 50 % subvencioniranje investicije, je pokazal, da bi bila vračilna doba investicije 10 let. Upravičenost izgradnje plazemskega uplinjanja odpadkov potrjujejo tudi številne koristi z družbenega, razvojnogospodarskega in okoljskega vidika. Slovenija bi si z novo napravo lahko zagotovila večji odstotek predelave nevarnih odpadkov na domačih tleh, občina Kočevje pa bi si povišala stopnjo energetske samooskrbe in zmanjšala obremenitev okolja v primerjavi s sedanjim stanjem, kar bi občanom omogočalo kakovostnejše pogoje za življenje.
Ključne besede: ravnanje z odpadki, termična predelava, plazemsko uplinjanje, pretvorba, izraba, energija, sintezni plin, toplota, lokalna raven
Objavljeno v RUNG: 15.03.2017; Ogledov: 6386; Prenosov: 312
.pdf Celotno besedilo (1,58 MB)

57.
Potencial lesne biomase za povečanje stopnje samooskrbe z gorivi v Sloveniji
Uroš Kobal, 2016, magistrsko delo

Opis: Energija je ključna dobrina našega obstoja, dela in ustvarjalnosti. Ker smo od nje tako zelo odvisni, ima pomembno vlogo njena varna, zanesljiva in konkurenčna dobava. In ker zaradi današnjih potreb ne želimo spodkopavati razvoja in okoljskih potreb zdajšnje in bodočih generacij, moramo energijo pridobivati v skladu s smernicami trajnostnega razvoja. Trenutno je velik del sveta odvisen od dobav fosilnih goriv, ki ne izpolnjujejo teh smernic. Države članice EU so si zato postavile ambiciozne cilje za povečanje rabe obnovljivih virov energije, ki bi to stanje izboljšali. Glede na to, da gozdovi pokrivajo 58,3% površine Slovenije, ima energija lesne biomase tu velik potencial. V magistrskem delu je na podlagi podatkov iz statističnih baz ocenjeno, da je vsako leto za energetsko izrabo na voljo čez 2.400.000 ton zračno suhe lesne biomase. Preko 1.600.000 ton se je že sedaj porabi v energetske namene, preostali del pa ostane neizkoriščen. Iz nje je mogoče preko enostavnejših ali bolj kompleksnih postopkov priti do trdnih, tekočih ali plinastih biogoriv, ki so uporabna v sektorju prometa in v proizvodnji električne energije ali toplote. Tehnologije, ki so poleg oksidacije trdnih lesnih goriv v nalogi predstavljene, so uplinjanje lesne biomase, soproizvodnja toplote in električne energije, proizvodnja vodika in bio zemeljskega plina, proizvodnja tekočih biogoriv s Fischer-Tropschevo sintezo, utekočinjanje lesa in depolimerizacija biomase z nadaljnjo sintezo tekočih biogoriv. Ocenjeno je, da bi lahko z implementacijo teh postopkov in uporabo domače lesne biomase na ravni države privarčevali preko 128 milijonov evrov letno, zmanjšali emisije CO2 v ozračje za skoraj 718.000 ton ter v kombinaciji z dobro delujočo lesno industrijo ustvarili 30.000 novih delovnih mest.
Ključne besede: Lesna biomasa, potencial lesne biomase, obnovljivi viri energije, biogoriva, uplinjanje biomase, utekočinjanje lesne biomase, soproizvodnja toplote in električne energije
Objavljeno v RUNG: 06.12.2016; Ogledov: 7210; Prenosov: 346
.pdf Celotno besedilo (1,87 MB)

58.
Vloga trajnostne oskrbe z energijo pri sNES prenovi stavb in okrožij
Henrik Gjerkeš, Marjana Šijanec-Zavrl, 2016, objavljeni povzetek strokovnega prispevka na konferenci

Ključne besede: Trajnostna energija, obnovljivi viri energije, skoraj nič-energijske stavbe
Objavljeno v RUNG: 28.10.2016; Ogledov: 4858; Prenosov: 0
Gradivo ima več datotek! Več...

59.
Iskanje boljšega načina ogrevanja
Henrik Gjerkeš, 2016, intervju

Ključne besede: Trajnostno ogrevanje, emisija trdih delcev, lesna biomasa
Objavljeno v RUNG: 26.10.2016; Ogledov: 5116; Prenosov: 0
Gradivo ima več datotek! Več...

60.
Stroškovno učinkovito in okolju prijazno ogrevanje
Henrik Gjerkeš, 2016, poljudni članek

Opis: V Sloveniji toplotne črpalke in kotli na lesno biomaso predstavljajo največji potencial za trajnostno povišanje deleža OVE pri oskrbi gospodinjstev s toplotno energijo. Zamenjava ELKO, najpogostejšega fosilnega energenta, z zemeljskim plinom, ki lokalno sicer manj onesnažuje okolje, je izgubil ekonomske prednosti, pa tudi že prej ni izpolnjeval trajnostnih in strateških razvojnih usmeritev. Toplotne črpalke uporabljajo visok delež OVE pri svojem delovanju in so okoljsko sprejemljiv in ekonomsko učinkovit način ogrevanja s (potencialno) pozitivnimi družbenimi multiplikativnimi učinki. Primerne so za (skoraj) vse stavbe. Individualni kotli na različne oblike lesne biomase ostajajo stroškovno zelo učinkovit način ogrevanja, upoštevati pa je potrebno emisijo trdih delcev in posledice le-teh. Nekateri drugi sistemi za izkoriščanje OVE, ki so bolj odvisni od naravnega nihanja vremenskih pogojev (sprejemniki sončne energije, sončne elektrarne) so lahko v primeru lastne rabe individualnih uporabnikov tudi primerni za bolj trajnostno oskrbo gospodinjstev z energijo, njihova vrednost pa se kaže predvsem v ekonomski in tehnični dostopnosti do tehnologij, s katerimi lahko vsak posameznik prispeva, da bomo vsi skupaj vedno bolj živeli v skladu s trajnostnimi načeli.
Ključne besede: Trajnostna energija, obnovljivi viri energije, toplotne ćrpalke
Objavljeno v RUNG: 26.10.2016; Ogledov: 5310; Prenosov: 0
Gradivo ima več datotek! Več...

Iskanje izvedeno v 0.06 sek.
Na vrh