Repozitorij Univerze v Novi Gorici

Iskanje po repozitoriju
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 17
Na začetekNa prejšnjo stran12Na naslednjo stranNa konec
1.
Hevreka (Supernove tipa 1a)
Tanja Petrushevska, Japelj Jure, radijska ali televizijska oddaja, podkast, intervju, novinarska konferenca

Opis: V vesolju tudi poka kot za stavo. Zvezde, ki večino življenja ne počnejo nič drugega kot spreminjajo vodik v helij, si včasih zaželijo pozornosti in eksplodirajo kot supernove. Zvezda kar naenkrat postana svetlejša od celotne galaksije, zato supernove vidimo tudi, ko eksplodirajo daleč, daleč stran. Astronomi vesoljski ognjemet seveda z veseljem opazujejo. Supernove namreč niso zgolj izjemno svetle, ampak igrajo pomembno vlogo pri številnih procesih v vesolju. Kozmične eksplozije so različnih tipov in okusov, verjetno najbolj slavne med njimi pa so supernove tipa 1a. Te nam je približala doktorica Tanja Petrushevska, docentka na Fakulteti za naravoslovje Univerze v Novi Gorici. Pred mikrofon jo je povabil dr. Jure Japelj.
Ključne besede: radio, intervju, supernova
Objavljeno v RUNG: 24.11.2023; Ogledov: 418; Prenosov: 1
URL Povezava na datoteko
Gradivo ima več datotek! Več...

2.
Follow-up studies on exoplanet and eclipsing binary candidates using GoChile
Anže Pirc, 2022, druge monografije in druga zaključena dela

Ključne besede: GoChile telescope, astronomy, software setup, aperture photometry, light curve modelling, candidate exoplanet
Objavljeno v RUNG: 10.03.2023; Ogledov: 1120; Prenosov: 0
Gradivo ima več datotek! Več...

3.
Informacijski sistem za funkcionalni rehabilitacijski test 10 kock
Jure Milanovič, 2020, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu je obravnavan informacijski sistem funkcionalnega testa, ki ga uporablja URI-Soča, in je namenjen treningu bolnikov s Parkinsonovo boleznijo (sistem 10Cubes). Informacijski sistem za funkcionalni rehabilitacijski test 10 kock izboljšuje njihovo motoriko roke in s tem splošno počutje. Zastavljen je kot računalniška igra, v kateri udeleženec premika navidezne kocke in jih spravlja v zaboj. Položaj roke v prostoru, čas, ki je potreben za premik kock, število preskusov itn. zaznava infrardeča kamera, dogajanju pa sledimo na zaslonu. Vsakokratna vadba postreže z veliko množico podatkov, ki jih je potrebno dodatno obdelati v smislu, da odgovorna oseba (zdravnik) ugotovi, ali se stanje bolnika izboljšuje. Če zdravnik ali terapevt z dejanskim stanjem ni zadovoljen, ima možnost zamenjati terapevtski program. Pridobljene podatke vrednotimo po kriterijih, ki jih predpisuje rehabilitacijska stroka. V ta namen ocenjujemo oz. izračunamo npr. čas od prvega dotika kocke do konca vaje, celoten čas premikanja kock, povprečen čas premikanja kock, celoten indikator tresenja, povprečen indikator tresenja na sekundo, število poskusov, … Izvorni podatki, pridobljeni iz senzorjev, so shranjeni v ASCII obliki (datoteka s končnico *.txt), identifikacija bolnika pa je vezana na ime datoteke, ki jo ustvari sistem iz uporabniškega vmesnika. Podatkovna baza je izvedena kot centralna podatkovna baza, npr. MySQL, in jo lahko organiziramo tudi v oblaku. Izmerjene podatke obdelamo v smislu zgoraj omenjenih kriterijev rehabilitacijske stroke. Izboljšavo v parametrih zasledujemo skozi več treningov. Po desetih terapijah prikažemo izračunane parametre kot diagrame, s katerimi lahko odgovorna oseba oceni napredovanje bolnika. Za obdelavo teh podatkov se je do sedaj uporabljala licenčna programska oprema znotraj programskega okolja »Matlab«. V tej nalogi je uporabljeno odprtokodno programsko okolje PHP.
Ključne besede: PHP, MySQL, Parkinsonova bolezen, podatkovna baza, virtualna resničnost, rehabilitacija.
Objavljeno v RUNG: 25.02.2020; Ogledov: 3383; Prenosov: 158
.pdf Celotno besedilo (2,10 MB)

4.
Dejavniki za določanje ključnega dobavitelja v izbranem podjetju
Jure Krečič, 2017, magistrsko delo

Opis: Dejavniki, s katerimi se razvršča, izbira in določa ključne dobavitelje, so v današnjem času pomembna podlaga za ustvarjanje konkurenčne prednosti v podjetjih ali drugih ustanovah. Namen magistrskega dela je bil iz sistematičnega pregleda domače in tuje strokovne literature opisati in na podlagi empirične raziskave ugotoviti vpliv dejavnikov na strateško izbiro ključnega dobavitelja v izbranem podjetju. Vprašalnik smo poslali 151 dobaviteljem. Ugotovili smo, da daljše časovno obdobje sodelovanja pozitivno vpliva na boljše plačilne pogoje in da vpliv oddaljenosti dobavitelja statistično značilno vpliva na prodajno ceno. Na podlagi ugotovitev iz celotne raziskave smo zasnovali predloge za izboljšanje stanja na področju določanja ključnih dobaviteljev v izbranem podjetju. Z izidi iz naše raziskave smo pridobili nova znanja s področja poslovnih ved in zasnovali merski inštrument za lažje razvrščanje in določanje ključnega dobavitelja v podjetju ali drugi ustanovi.
Ključne besede: Dobavitelji, določanje, izbiranje, merski inštrument, nabava, podjetje, raziskava, razvrščanje
Objavljeno v RUNG: 20.11.2017; Ogledov: 4827; Prenosov: 257
.pdf Celotno besedilo (1,22 MB)

5.
6.
Introduction to carbon metabolism in yeast
Jure Piškur, Sofia Dashko, Concetta Compagno, 2014, samostojni znanstveni sestavek ali poglavje v monografski publikaciji

Ključne besede: yeast, carbon metabolism, alcohilic fermentation
Objavljeno v RUNG: 09.05.2017; Ogledov: 4657; Prenosov: 26
URL Povezava na celotno besedilo

7.
Extinction curves of GRB environment with the X-shooter
Andreja Gomboc, Jure Japelj, Stefano Covino, 2016, objavljeni znanstveni prispevek na konferenci

Ključne besede: izbruhi sevanja gama, spektroskopija, galaksije
Objavljeno v RUNG: 01.03.2017; Ogledov: 3600; Prenosov: 1
Gradivo ima več datotek! Več...

8.
Organiziranje projekta vizualizacije podatkov
Narvika Bovcon, Jure Demšar, Aleš Vaupotič, 2016, objavljeni znanstveni prispevek na konferenci

Opis: Članek bo predstavil vizualizacije zbirke literarnovednih podatkov, projekt, ki je potekal v okviru študijskega procesa na Fakulteti za računalništvo in informatiko Univerze v Ljubljani, v povezavi sodelavcev iz treh disciplin: humanistike, računalništva in informatike ter grafičnega oblikovanja.
Ključne besede: vizualizacjia podatkov, interdisciplinarno sodelovanje, digitalna humanistika, zbirka Women Writers
Objavljeno v RUNG: 09.01.2017; Ogledov: 4517; Prenosov: 244
.pdf Celotno besedilo (1,46 MB)

9.
10.
Changes in the relative abundance of two Saccharomyces species from oak forests to wine fermentations
Sofia Dashko, Ping Liu, Helena Volk, Lorena Butinar, Jure Piškur, Justin C. Fay, 2016, izvirni znanstveni članek

Opis: Saccharomyces cerevisiae and its sibling species S. paradoxus are known to inhabit temperate arboreal habitats across the globe. Despite their sympatric distribution in the wild, S. cerevisiae is predominantly associated with human fermentations. The apparent ecological differentiation of these species is particularly striking in Europe where S. paradoxus is abundant in forests and S. cerevisiae is abundant in vineyards. However, ecological differences may be confounded with geographic differences in species abundance. To compare the distribution and abundance of these two species we isolated Saccharomyces strains from over 1,200 samples taken from vineyard and forest habitats in Slovenia. We isolated numerous strains of S. cerevisiae and S. paradoxus as well as small number of S. kudriavzevii strains from both vineyard and forest environments. We find S. cerevisiae less abundant than S. paradoxus on oak trees both within and outside the vineyard, but more abundant on grapevines and associated substrates. Analysis of the uncultured microbiome shows that both S. cerevisiae and S. paradoxus are rare species in soil and bark samples, but can be much more common in grape must. In contrast to S. paradoxus, European strains of S. cerevisiae have acquired multiple traits thought to be important for life in the vineyard and dominance of wine fermentations. We conclude that S. cerevisiae and S. paradoxus currently share both vineyard and non-vineyard habitats in Slovenia and we discuss factors relevant to their global distribution and relative abundance.
Ključne besede: Wine, microbiome, yeast, Ecology, Fermentation
Objavljeno v RUNG: 12.02.2016; Ogledov: 5666; Prenosov: 200
.pdf Celotno besedilo (3,21 MB)

Iskanje izvedeno v 0.05 sek.
Na vrh