121. |
122. |
123. ZAČETKI GLEDALIŠKE UMETNOSTI NA CELJSKEMKlavdija Stres, 2020, diplomsko delo Opis: V diplomskem delu so predstavljeni začetki gledališkega udejstvovanja na Celjskem, vse od prvih predstav v slovenskem jeziku (1849) do popolne profesionalizacije gledališča (1953). V vmesnem obdobju se je gledališka umetnost v Celju postopoma razvijala, sprva v okviru čitalništva in Celjskega pevskega društva, kasneje v Dramatičnem društvu ter nazadnje v Okrožnem gledališču, ki se je nazadnje preimenovalo v Ljudsko gledališče. V nadaljevanju diplomskega dela smo se posvetili analizam izbranih gledaliških predstav, ki so bile uprizorjene na odru celjskega gledališča.
Celjsko gledališko življenje je nastalo iz plodnih in obetavnih tradicij amaterizma, ki je leta 1950 postalo poklicno ter s stalnim ansamblom in težilo k popolni profesionalizaciji, kar se je pričelo uresničevati s Fedorjem Gradišnikom. Na Gradišnikovih etičnih osnovah in ob prizadevanju njegovih gledaliških sodelavcev se je v Celju razvilo gledališče, ki je bilo trdno povezano s preteklostjo, tj. z izročilom Janeza Jeretina in Josipa Drobniča, Edvarda Jeretina Vladimirja Ravniharja, Rafaela Salmiča, Milana Skrbinška – vsi so bili močno povezani z rastjo slovenskega gledališča. Tega leta je Mestni ljudski odbor Celje izdal odlok o ustanovitvi Mestnega gledališča v Celju, ki se je kasneje preimenovalo v Slovensko ljudsko gledališče Celje. Kot popolnoma profesionalna ustanova pa je to gledališče nastalo leta 1953.
Ključne besede: Celje, gledališče, amaterstvo, polprofesionalizem, profesionalizem.
Objavljeno v RUNG: 09.06.2020; Ogledov: 3675; Prenosov: 122
 Celotno besedilo (1,01 MB) |
124. |
125. |
126. Vezi Zofke Kveder s srbskim kulturnim prostorom / Veze Zofke Kveder sa srpskim kulturnim prostoromKatja Mihurko, 2019, izvirni znanstveni članek Opis: V članku so predstavljene različne oblike kulturnih stikov Zofke Kveder s srbskimi intelektualci in intelektualkami. V prvem delu članka so raziskane objave njenih literarnih besedil v srbskem prostoru ter kritiški odzivi nanje. V drugem delu članka, izhajajoč iz korespondence Zofke Kveder, rekonstruiramo njen odnos s srbskim socialistom Dimitrijem Tucovićem, ki jo je navdušil za potovanje v Srbijo, kamor se je odpravila tik pred prvo svetovno vojno. To potovanje je v nadaljevanju članka natančno opisano. Pozornost je usmerjena tudi na avtoričina dela, predvsem like Srbov in Srbkinj, ki se pojavljajo že v njenih zgodnjih literarnih besedilih. V romanu Hanka je v liku Kazimirja Staszyńskega upodobila moškega, ki ima veliko lastnosti Dimitrija Tucovića. Kot žena kraljevskega namestnika za Hrvaško in Slavonijo je Beograd po vojni večkrat obiskala in navezala številne stike, ki jih v nadaljevanju članka predstavljamo skozi pisateljičino korespondenco. Večina pisem, napisanih srbskim prijateljicam, je danes izgubljenih, a iz tistih, ki so ohranjena, si lahko ustvarimo podobo pisemskega omrežja Zofke Kveder na Balkanu in tudi razberemo, da so bile na srbskem prostoru z njo povezane predvsem avtorice in feministke. Sledijo še odzivi na delo in lik Zofke Kveder po njeni smrti – tako v nekrologih kot v literarnovednih študijah, ki so ji bile posvečene. Njeno delo je bilo sprejeto kot pomemben del južnoslovanske kulture in literature.
Ključne besede: Zofka Kveder, srbsko-slovenski literarni stiki, Dimitrije Tucović, Milica Đurić Topalović, Julka Chlapec Djordjević, Jelena J. Dimitrijević
Objavljeno v RUNG: 27.01.2020; Ogledov: 2925; Prenosov: 0
Gradivo ima več datotek! Več... |
127. |
128. Analiza in didaktizacija izbranih besedil mladinske književnosti z literarnimi liki čarovnic in mačk oziroma mačkovVanesa Vodovnik, 2019, magistrsko delo Opis: Magistrska naloga se začne s teoretičnim delom o spolnih stereotipih in stereotipih čarovnice. V nadaljevanju analiziram literarne like čarovnice in mačke oziroma mačka v izbranih delih mladinske literature, pri čemer sem pozorna, kako stereotipno so ti liki predstavljeni. Raziskovala sem tudi, ali so avtorji oziroma avtorice literarnim likom mačk oziroma mačkov dali dar govora ter če so jim določili spol. Vključena so različna mladinska literarna besedila, in sicer Harry Potter, Coprniški muc, Ognjeno rdeča Friderika, Coraline, Čarobni napoj ali Satanarheolažgenialkopeklenski punč želja, Čira čara muc, Čarovnica Vilma in Čarovnica in mavrična mačka. Na koncu ponudim didaktizacijo treh analiziranih del, eno izmed njih pa tudi realiziram v obliki osnovnošolske učne ure.
Ključne besede: analiza, čarovnice, mačke, mladinska literatura, spolni stereotipi, čarovniški stereotipi, didaktizacija, osnovna šola
Objavljeno v RUNG: 16.12.2019; Ogledov: 4654; Prenosov: 263
Celotno besedilo (2,46 MB) |
129. |
130. VPLIV SONČNEGA OŽIGA IN DEHIDRACIJE GROZDJA V POZNEM DOZOREVANJU NA KAKOVOST GROZDJA (Vitis vinifera L.) IN VINA SORTE 'BARBERA'Kristina Cotič, 2019, diplomsko delo Opis: Venenje ali dehidracija grozdja opisuje nepovratno in progresivno izgubo vode v grozdni jagodi, opisuje izgubo vode iz parenhimskih celic v mesu jagode. Spremembe zaradi dehidracije so opazne v velikosti, masi ter zunanjemu izgledu jagode. V diplomskem delu smo želeli preučiti vpliv dehidracije in sončnih ožigov v poznem dozorevanju na nekatere količinske in kakovostne parametre grozdja in vina sorte 'Barbera' (Vitis vinifera L.). Grozdne jagode smo ustrezno razdelili na dve skupini, na dehidrirane in nedehidrirane. Vpliv dehidracije grozdnih jagod na kemične in senzorične parametre smo preučevali z mikro-vinifikacijo v treh ponovitvah.
Rezultati našega poskusa kažejo, da dehidracija v poznem dozorevanju vpliva na količino in kakovost grozdja in vina sorte 'Barbera' (Vitis vinifera L.). Ugotovili smo, da je bil primaren vzrok izgube mase jagod dehidracija grozdnih jagod v poznem dozorevanju in ne sončni ožig. Dehidracija jagod je značilno zmanjšala maso svežih jagod, kar je posledično vplivalo na manjši pridelek. Večjo vsebnost topne suhe snovi smo določili v grozdnem soku iz dehidriranih jagod. Prav tako smo v grozdnem soku iz dehidriranih jagod izmerili višje titrabilne kisline. Stopnja alkohola je bila višja v vinih, pridelanih iz dehidriranih jagod. Vina so se razlikovala tudi po vsebnosti skupnih antocianov, ti so bili višji v vinih iz dehidriranih jagod kar sovpada z izmerjenimi podatki o višji vsebnosti skupnih polifenolov v vinu iz dehidriranih jagod. Razlike smo opazili tudi v intenziteti barve vina, katera je bila višja v vinih iz dehidriranih jagod, medtem ko je bil odtenek barve višji v vinih iz nedehidriranih jagod. Senzorična analiza pridelanih vin je pokazala, da so bila vina, pridelana iz dehidriranih jagod, ocenjena kot bolj sadna (rdeče in temno sadje) in manj zelena, čeprav razlike niso bile statistično značilne.
Dehidracija grozdnih jagod v poznem dozorevanju je vplivala na pridelek, vsebnost topne suhe snovi in skupnih kislin v grozdju ter značilno vplivala na alkohol in barvne parametre vina. Razlike v senzorični zaznavi so bile manj izrazite.
Ključne besede: dehidracija jagod, sončni ožig, Vitis vinifera L. 'Barbera', indeks dehidracije, mikro-vinifikacija, kemijski parametri vina, antociani, senzorika vina
Objavljeno v RUNG: 14.10.2019; Ogledov: 5735; Prenosov: 175
Celotno besedilo (2,29 MB) |
