151. |
152. |
153. Lik intelektualke v slovenski književnosti do druge svetovne vojneUrša Pogačar, 2018, diplomsko delo Opis: Diplomsko delo preučuje literarna besedila slovenskih avtoric in avtorjev, ki na mesto glavnih književnih likov postavljajo žensko, ki ne nastopa več v svoji tradicionalni vlogi (žena/mati/ljubica), temveč predstavlja novo družbeno vlogo (izobraženka/intelektualka).
V zadnjem desetletju 19. stoletja in v obdobju do 2. svetovne vojne so slovenske pisateljice v svojih literarnih besedilih predstavile nov književni lik v slovenski literaturi – lik intelektualke. Predstavile so like žensk z intelektualnimi ambicijami, ki si z izobrazbo pridobijo poklic, s katerim vstopijo v javno sfero življenja. Zaposlujejo se na področju šolstva (študentke, učiteljice), umetnosti (pisateljice, glasbenice) in naravoslovja (znanstvenice, inženirke). Znotraj javne sfere se soočajo z različnimi težavami: nezadovoljstvo s poklicem (neenakopravnost, celibat), odpor do domačega okolja (patriarhalna družbena ureditev), finančno pomanjkanje (necenjeno delo), razdvojenost (čustva/razum) in neuresničenost (družina/služba). Nekatere življenje spremenijo s poroko, vendar niso srečne, saj s tem pristanejo na podrejeni položaj znotraj zasebne sfere, manj je takih, ki pod težo življenja resignirajo, zbolijo ali umrejo, največ je tistih intelektualk, ki težkemu življenju in poklicu navkljub zavračajo tradicionalno vlogo ženske v družbi, si želijo enakopravnosti in znotraj težke situacije vztrajajo. Na ta način so slovenske pisateljice opozarjale na neenakovreden položaj žensk v družbi in dokazovale, da je ženski spol enakovreden moškemu ter si zasluži enake temeljne človekove pravice, to so pravica do izobrazbe, zaposlitve, plačila, politične volilne pravice. Opozarjanju na problematiko neenakovrednega položaja žensk v družbi so se pisateljicam v dvajsetih letih 20. stoletja pridružili slovenski pisatelji, tudi v njihovih besedilih se namreč pojavijo glavni ženski književni liki, ki zavzemajo novo družbeno vlogo, čeravno jih je številčno manj kot pri pisateljicah.
Ključne besede: slovenske pisateljice, slovenski pisatelji, Lea Fatur, Marica Nadlišek Bartol, Zofka Kveder, Marija Kmet, Marijana Kokalj Željeznova, Milena Mohorič, Silva Tdina, Stanko Majcen, France Bevk, Ivan Mrak, intelektualka, ženska družbena vloga, enakopravnost
Objavljeno v RUNG: 12.12.2018; Ogledov: 4411; Prenosov: 204
 Celotno besedilo (682,77 KB) |
154. Growth, morphology and stability of Au in contact with the Bi[sub]2Se[sub]3(0 0 0 1) surfaceMattia Fanetti, Iuliia Mikulska, Katja Ferfolja, Paolo Moras, Polina M. Sheverdyaeva, M. Panighel, A. Lodi-Rizzini, I. Píš, S. Nappini, Matjaž Valant, Sandra Gardonio, 2018, izvirni znanstveni članek Ključne besede: metal contact, topological insulator contact, growth mode, electronic properties, chemical properties, photoemission spectroscopy, microscopy
Objavljeno v RUNG: 05.12.2018; Ogledov: 3670; Prenosov: 0
Gradivo ima več datotek! Več... |
155. Feljtonski potopisni prispevki Alme M. Karlin in Zofke KvederKatja Mihuko Poniž, 2018, izvirni znanstveni članek Opis: V prispevku je analiziran prvi cikel člankov Alme M. Karlin o potovanju v Južno Ameriko, ki so bili objavljeni v časopisu Cillier Zeitung od 15. februarja 1920 do 30. novembra 1921- V drugem delu članka so potopisni feljtoni Alme M. Karlin primerjani z besedili Zofke Kveder, ki pripadajo istemu žanru. Primerjava razkriva, da sta obe pisateljici dobro poznali lastnosti tega žanra, živost in komunikativnost besedil pa sta ustvarjali z vnašanjem leposlovnih pripovednih strategij v publicistično besedilo.
Ključne besede: Alma M. Karlin, Zofka Kveder, potopis, feljton
Objavljeno v RUNG: 04.12.2018; Ogledov: 2924; Prenosov: 0
Gradivo ima več datotek! Več... |
156. Crystal habit modification of Cu(II) isonicotinate-N-oxide complexes using gel phase crystallisationDipankar Ghosh, Katja Ferfolja, Žygimantas Drabavičius, Jonathan Steed, Krishna Kumar Damodaran, 20, izvirni znanstveni članek Opis: We report the crystallisation of three forms of copper(II) isonicotinate-N-oxide complex and their phase interconversion via solvent-mediated crystal to crystal transformation. The different forms of copper complex have been isolated and characterised by single crystal X-ray diffraction. Gel phase crystallisation performed in hydrogels, low molecular weight gels and gels of tailored gelator showed crystal habit modification. Crystallisation in aqueous ethanol resulted in concomitant formation of blue (form-I) and green (form-II/IV) crystals while use of low molecular weight gel results in selective crystallization of the blue form-I under identical conditions. Comparison of gel phase and the solution state crystallisation in various solvent compositions reveals that the blue form-I is the thermodynamically stable form under ambient conditions.
Ključne besede: copper(II) complex, gel phase crystallisation, crystal habit modification, isonicotinate-N-oxide, X-ray diffraction
Objavljeno v RUNG: 08.11.2018; Ogledov: 3381; Prenosov: 0
Gradivo ima več datotek! Več... |
157. |
158. |
159. |
160. |
