Repozitorij Univerze v Novi Gorici

Iskanje po repozitoriju
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


211 - 220 / 250
Na začetekNa prejšnjo stran16171819202122232425Na naslednjo stranNa konec
211.
Slovenska meščanka v zgodovinski resničnosti in literarni fikciji romanov Obraz v zrcalu, April, Severni sij in To noč sem jo videl
Saša Buti, 2016, diplomsko delo

Opis: V svoji diplomski nalogi prikazujem slovensko meščanko v fikciji in zgodovinski resničnosti. Pri tem se opiram na romane Obraz v zrcalu in April Mire Mihelič ter To noč sem jo videl in Severni sij Draga Jančarja. Obravnavani romani se dogajajo v obdobju med obema vojnama oziroma tik pred začetkom druge svetovne vojne. Mira Mihelič je dogajanje v romanih zajemala iz meščanskega sveta, v katerem je živela in katerega propada je bila priča, medtem ko je Drago Jančar snov našel v arhivskem gradivu. Oba avtorja glavne ženske like prikazujeta kot ranjene in ogoljufane v svojem ženskem bistvu. Gre za ženske, ki živijo v zakonu brez ljubezni in otrok, v katerih so prezaposlenemu in pasivnemu možu zgolj okrasek in v katerem je pomembno navzven ohranjati videz srečnega zakona. Svojo željo po ljubezni in zatajevani strasti tako poiščejo v ljubimčevem objemu, ki pa jih zaradi svoje preprostosti pogosto ne more razumeti. Takšna ljubezenska razmerja so polna vihrave ljubezni, v katero je pomešano ljubosumje, ki vodi tudi do nasilja. V romanih je skozi celotno zgodbo zaznati dvojnost, ki se kaže tako v notranjem svetu protagonistov kot tudi v odnosih med njimi.
Ključne besede: Meščanska ženska, obdobje med obema vojnama, meščanski zakon, ljubimec, prešuštvo, ljubosumje.
Objavljeno v RUNG: 04.10.2016; Ogledov: 7161; Prenosov: 273
.pdf Celotno besedilo (536,51 KB)

212.
Literarna zapuščina Dore Gruden
Marjetka Sosič Klun, 2016, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu sem predstavila pesnico in pisateljico Doro Gruden (1900–1986), ki je bila rojena v Nabrežini pri Trstu, a se je zaradi vojne veliko selila. Živela je v Beogradu, na Dunaju, v Portorožu in na koncu svoje poti v Ljubljani, kjer je tudi umrla. Bivanje stran od svoje rodne zemlje jo je zelo bolelo in vplivalo na njeno delo. Zgodovinsko-politično ozadje, ki je botrovalo njenim selitvam, tako evropsko kot tudi zamejsko, sem predstavila takoj na začetku diplomskega dela. Predstavitvi življenja in dela Dore Gruden sledi kratka predstavitev literarnih značilnosti časa in dela Dore Gruden. Analiza kritik njenega literarnega opusa bralca utrdi v prepričanju, da je Dora Gruden pesnica, ki bi si zaslužila večje priznanje v literarni zgodovini. Žal je živela v obdobju, ko so bile ženske literarne ustvarjalke v senci moških kolegov. Dora Gruden je bila sicer sestra precej bolj poznanega Iga Grudna. Njena literarna zapuščina ni nikoli prišla v ospredje. Izdala je le eno pesniško zbirko, Rdeče kamelije. Glavne teme njenega ustvarjanja so ljubezenska (hrepenenje, erotika), domovinska (Kras, smrt), iskanje poti in smisla življenja. Pesmi Dore Gruden so se rojevale iz izkušenj, ki ji jih je življenje prineslo kot ženski. Podobno je tudi delo drugih ženskih avtoric nastalo na temelju življenjskih izkušenj in potrebe po izpovedi le-teh. Na koncu naloge tako Doro Gruden primerjam z ostalimi pesnicami, ki so delovale sočasno, z Maro Lamut, Makso Samsa, Ljubko Šorli, Lili Novy in prozaistkami Branko Jurco, Marijo Kmet in Mileno Mohorčič.
Ključne besede: Dora Gruden, poezija, proza, ljubezen, hrepenenje, erotika, domovina, iskanje poti, Rdeče kamelije, izpoved, Kras, izseljenstvo
Objavljeno v RUNG: 29.09.2016; Ogledov: 6861; Prenosov: 400
.pdf Celotno besedilo (766,96 KB)

213.
Lik matere v avtobiografskih romanih Hiša večera, Saga o kovčku in Malahorna
Tina Rutar, 2016, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo je analiza in primerjava likov matere v avtobiografskih romanih Hiša večera Mire Mihelič, Saga o kovčku Nedeljke Pirjevec in Malahorna Nade Gaborovič. Mira Mihelič je ena prvih ženskih avtoric avtobiografskega pisanja pri nas, poleg nje sem izbrala še dve pisateljici, ki v središče svojih romanov postavljata sebe in svojo družino ‒ Nado Gaborovič in Nedeljko Pirjevec. Poleg njihovih življenjskih zgodb in vsebin treh izbranih romanov so v diplomskem delu predstavljene tudi avtobiografske zvrsti, ki se pojavljajo v navedenih delih. Diplomskemu delu je priložen popis spominov mojih prednic, ki je nastal kot zaključna naloga pri predmetu Sociologija spolov pod mentorstvom izr. prof. Mirjam Milharčič Hladnik. Tudi ti spomini opisujejo ženske kot matere in njihovo življenje v prejšnjem stoletju. Čeprav so ženski liki med seboj zelo različni, imajo skupne lastnosti, ki izhajajo iz dejstva, da so matere. Pri tem je lik matere Mire Mihelič pravo nasprotje vsem ostalim, ki se žrtvujejo za svoje otroke.
Ključne besede: avtobiografski roman, lik matere, družina, spomini, Mira Mihelič, Nedeljka Pirjevec, Nada Gaborovič
Objavljeno v RUNG: 29.08.2016; Ogledov: 6657; Prenosov: 347
.pdf Celotno besedilo (806,88 KB)

214.
Polyphenol, antioxidant and antimicrobial potential of six different white and red wine grape processing leftovers : /
Kajetan Trošt, Anja Klančnik, Branka Mozetič Vodopivec, Melita Sternad Lemut, Katja Jug, Peter Raspor, Sonja Smole Možina, 2016, izvirni znanstveni članek

Opis: BACKGROUND During winemaking, grape polyphenols are only partly extracted, and consequently unexploited. The main aim was to characterise the phenolic content of freeze-dried grape skin and seed (FDSS) extracts obtained from Slovenian and international grape varieties and evaluate their antioxidant, antimicrobial, and anti-adhesive activities. RESULTS FDSS of six Vitis vinifera L. grapevine cultivars from Vipava Valley region (Slovenia) underwent extraction and sonification under different conditions. Flavonols were the predominant content of extracts from white ‘Zelen’ and ‘Sauvignon Blanc’ grape varieties, with strong antimicrobial activities against Gram-negative bacteria. ‘Pinot Noir’ FDSS extracted with 50% aqueous ethanol extraction produced a high phenolic content in the final extract, which was further associated with strong antioxidant and antimicrobial activities against all tested bacteria. Bacterial adhesion to stainless steel surfaces with minimal and maximal surface roughness was significantly inhibited (up to 60%) across a wide FDSS concentration range, with lower concentrations also effective with two types of stainless steel surfaces. CONCLUSION FDSS extracts from winery by-products show interesting phenolic profiles that include flavonols, catechins, anthocyanins, and hydroxycinnamic acids, with yields influenced by grapevine cultivar and extraction conditions. The antioxidant, antimicrobial and anti-adhesive activities of 50% aqueous ethanol ‘Pinot Noir’ FDSS extract reveals potential applications in food, pharmaceutical and cosmetic industries for these bioactive residues.
Ključne besede: grape skins and seeds, extraction solvents, phenolic profile, antioxidant activity, antimicrobial activity, anti-adhesion activity to stainless steel
Objavljeno v RUNG: 08.08.2016; Ogledov: 5029; Prenosov: 0
Gradivo ima več datotek! Več...

215.
Transnational Connections and literary history
Katja Mihurko Poniž, prispevek na konferenci brez natisa

Ključne besede: women writers, travelling texts 1790-1914
Objavljeno v RUNG: 25.07.2016; Ogledov: 3772; Prenosov: 0

216.
Samotna pot Rose Bernd in njenih sopotnikov
Katja Mihurko Poniž, 2016, strokovni članek

Ključne besede: Gerhart Hauptmann, Rose Bernd, nova ženska
Objavljeno v RUNG: 19.07.2016; Ogledov: 3352; Prenosov: 0

217.
218.
Ana Karenina in njen čas : Posnetek predavanja za maturante, Ajdovščina, 24. november 2015
Igor Grdina, Katja Mihurko Poniž, Zoran Božič, druge monografije in druga zaključena dela

Ključne besede: matura, tematski sklop, Rusija, Tolstoj, roman
Objavljeno v RUNG: 01.04.2016; Ogledov: 5212; Prenosov: 19
URL Povezava na datoteko

219.
Crack presence modeling after rolling by genetic programming
Tomaž Marolt, Miha Kovačič, Katja Mačkošek, Andrej Mihevc, 2009, izvirni znanstveni članek

Objavljeno v RUNG: 21.12.2015; Ogledov: 4220; Prenosov: 28
URL Povezava na celotno besedilo

220.
Lik umetnice - migrantke v romanih Brine Svit, Cvetke Bevc in Marjete Novak Kajzer : Magistrsko delo
Jasmina Spahalić, 2015, magistrsko delo

Opis: V raziskavi sem se osredinila na lik umetnice v slovenskih romanih in naredila primerjavo med deli treh avtoric – Brine Svit, Cvetke Bevc in Marjete Novak Kajzer. Predvsem sem se posvetila vprašanju, kako žensko v tujem okolju določa njena spolna identiteta. V feministični teoriji fenomen in koncept migrantstva predstavlja pozicijo, ki ženskam ponuja možnost, da lahko nadzorujejo lastno življenje in usodo in o njiju več ne odloča patriarhalni družbeni red. Ob prebiranju romanov, ki so predmet moje raziskave, sem ugotovila, da močno izstopa problem ženske identitete in v večini primerov je v ospredju lik tujke in šele nato lik umetnice. Analiza zaobjema naslednje romane: Posebne nežnosti (1990) Marjete Novak Kajzer; Moreno (2003) in Smrt slovenske primadone (2007) Brine Svit ter Sobo gospe Bernarde (2007) in Ino (2011) Cvetke Bevc.
Ključne besede: Posebne nežnosti, Marjeta Novak Kajzer, Moreno, Smrt slovenske primadone, Brina Svit, Soba Gospe Bernarde, Ina, Cvetka Bevc, lik umetnice, migrantka, feministične študije.
Objavljeno v RUNG: 08.10.2015; Ogledov: 6177; Prenosov: 385
.pdf Celotno besedilo (740,76 KB)

Iskanje izvedeno v 0.07 sek.
Na vrh