91. |
92. Marica Nadlišek Bartol and her editorial network around the first Slovenian women's newspaper SlovenkaKatja Mihurko Poniž, Narvika Bovcon, 2019, objavljeni povzetek znanstvenega prispevka na konferenci Opis: This paper aims to present the editorial practice of Marica Nadlišek Bartol, who edited the first Slovenian women's newspaper Slovenka (1897-1902) in the first three years of it's publishing. Nadlišek Bartol saw in the publishing of women's writings the main accomplishment of her editorship. She encouraged Sloveanian women to take up the pen and write down their feelings and reflections. Since Slovenian women writers entered the literary field not earlier than in 1848 there had been almost no role models in the national literary tradition. Nadlišek knew how to approach this problem: she had published the translations from and about foreign women writers and prompted the dialog between Slovenian women writers and their foreign counterparts. The paper examines which women writers were presented in the newspaper Slovenka and in which ways, how the articles about them caused the discussions on different topics concerning women's emancipations on the pages of the newspaper and in the public life, and how the fact that Slovenka was published on the national fringes in the multiethnical space of Trieste influenced Nadlišek's editorial practice. By using the data from the Virtual Research Enviroment Women Writers this paper also explores the possibilites of visual representation of Nadlišek's editorial network.
Najdeno v: osebi
Ključne besede: Marica Nadlišek Bartol, Slovenka, Ljubljanski zvon, Dom in svet, Virtual Research Enviroment Women Writers, digital humanities
Objavljeno: 16.05.2019; Ogledov: 864; Prenosov: 97
 Polno besedilo (455,00 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...
|
93. |
94. |
95. |
96. |
97. |
98. Vezi Zofke Kveder s srbskim kulturnim prostorom / Veze Zofke Kveder sa srpskim kulturnim prostoromKatja Mihurko Poniž, 2019, izvirni znanstveni članek Opis: V članku so predstavljene različne oblike kulturnih stikov Zofke Kveder s srbskimi intelektualci in intelektualkami. V prvem delu članka so raziskane objave njenih literarnih besedil v srbskem prostoru ter kritiški odzivi nanje. V drugem delu članka, izhajajoč iz korespondence Zofke Kveder, rekonstruiramo njen odnos s srbskim socialistom Dimitrijem Tucovićem, ki jo je navdušil za potovanje v Srbijo, kamor se je odpravila tik pred prvo svetovno vojno. To potovanje je v nadaljevanju članka natančno opisano. Pozornost je usmerjena tudi na avtoričina dela, predvsem like Srbov in Srbkinj, ki se pojavljajo že v njenih zgodnjih literarnih besedilih. V romanu Hanka je v liku Kazimirja Staszyńskega upodobila moškega, ki ima veliko lastnosti Dimitrija Tucovića. Kot žena kraljevskega namestnika za Hrvaško in Slavonijo je Beograd po vojni večkrat obiskala in navezala številne stike, ki jih v nadaljevanju članka predstavljamo skozi pisateljičino korespondenco. Večina pisem, napisanih srbskim prijateljicam, je danes izgubljenih, a iz tistih, ki so ohranjena, si lahko ustvarimo podobo pisemskega omrežja Zofke Kveder na Balkanu in tudi razberemo, da so bile na srbskem prostoru z njo povezane predvsem avtorice in feministke. Sledijo še odzivi na delo in lik Zofke Kveder po njeni smrti – tako v nekrologih kot v literarnovednih študijah, ki so ji bile posvečene. Njeno delo je bilo sprejeto kot pomemben del južnoslovanske kulture in literature.
Najdeno v: osebi
Ključne besede: Zofka Kveder, srbsko-slovenski literarni stiki, Dimitrije Tucović, Milica Đurić Topalović, Julka Chlapec Djordjević, Jelena J. Dimitrijević
Objavljeno: 27.01.2020; Ogledov: 546; Prenosov: 0
Polno besedilo (1,23 MB) |
99. |
100. |
