Repozitorij Univerze v Novi Gorici

Iskanje po repozitoriju
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


11 - 20 / 30
Na začetekNa prejšnjo stran123Na naslednjo stranNa konec
11.
Study of processes in atmospheric boundary layer over land-sea transition interface using scanning lidar
Fei Gao, 2012, doktorska disertacija

Najdeno v: osebi
Ključne besede: planetrana mejna plast, aerosoli, vodna para, vulkanski pepel, Mie lidar, Ramanski lidar, pregledovanje, disertacije
Objavljeno: 15.10.2013; Ogledov: 2762; Prenosov: 20
URL Polno besedilo (0,00 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

12.
13.
14.
Combined measurments of water vapor over Vipava Valley, Slovenia
Andreja Sušnik, Tingyao He, Fei Gao, Klemen Bergant, Samo Stanič, Darko Veberič, 2013, objavljeni povzetek znanstvenega prispevka na konferenci

Najdeno v: osebi
Ključne besede: atmosferska fizika, vodna para, Mie lidar, GPS, radiosonde
Objavljeno: 22.01.2015; Ogledov: 2328; Prenosov: 43
URL Polno besedilo (0,00 KB)

15.
Lidar observations of atmospheric boundary layer dynamics and aerosol loading in urban environments
Andreja Sušnik, Tingyao He, Fei Gao, Klemen Bergant, Samo Stanič, 2013, objavljeni povzetek znanstvenega prispevka na konferenci

Najdeno v: osebi
Ključne besede: atmosferska fizika, atmosferska mejna plast, aerosoli, radiosonde
Objavljeno: 22.01.2015; Ogledov: 2168; Prenosov: 58
URL Polno besedilo (0,00 KB)

16.
Vpliv vremena na pogostost nesreč in stopnjo poškodb na cestah
Petra Gerbec, 2015, diplomsko delo

Opis: Prometna nesreča je posledica prepleta različnih dejavnikov kot so: psihofizično stanje voznika, tehnične značilnosti vozila, kakovost cestišča in vpliv vremena. V diplomskem delu so predstavljeni trendi prometnih nesreč na območju Ljubljane, Maribora in Nove Gorice v obdobju 1995-2014. Po letu 2006 oziroma 2007 v vseh treh krajih beležimo zmanjševanje števila prometnih nesreč. Pri letnem hodu je opazno najnižje število prometnih nesreč julija in avgusta, največ pa se jih zgodi oktobra. Med tednom se največ prometnih nesreč zgodi v petek, medtem ko jih je najmanj v nedeljo. Glavni namen dela je bil proučiti povezavo med vremenom in številom prometnih nesreč ter njihovimi posledicami. Pri opisu podatkov in povezav med njimi smo si pomagali z aritmetično sredino, drsečimi sredinami in Pearsonovim korelacijskim koeficientom. Za oceno letnega, tedenskega in Luninega cikla smo si pomagali s periodogramom. Za ugotovitev dejanskega vpliva spremenljivosti vremena smo dnevnemu številu nesreč odšteli značilni letni in tedenski hod, meteorološkim spremenljivkam pa značilni letni hod. Ugotovili smo, da vreme ni glavni dejavnik tveganja za prometne nesreče saj se okrog 80 % nesreč zgodi v jasnem in oblačnem vremenu. Med vremenskimi vplivi so najpomembnejše padavine. Zaznali smo tudi vpliv trajanja sončnega obsevanja, hitrosti vetra, dnevnega zračnega tlaka in dnevne temperature zraka. Vpliv Lune na dnevno število prometnih nesreč smo v diplomskem delu zavrgli.
Najdeno v: osebi
Ključne besede: Prometne nesreče, poškodbe, vremenske razmere, Luna
Objavljeno: 06.10.2015; Ogledov: 3031; Prenosov: 196
.pdf Polno besedilo (2,03 MB)

17.
Študij atmosferskih procesov v Vipavski dolini na podlagi razširjanja aerosolov
Marko Vučković, Janja Vaupotič, Griša Močnik, Samo Stanič, Luka Drinovec, Klemen Bergant, Asta Gregorič, Longlong Wang, Maruška Mole, 2016, objavljeni znanstveni prispevek na konferenci

Opis: Vipavska dolina je geomorfološko dokaj zaprta, kar po eni strani omogoča pojav močne burje, po drugi strani pa ob stabilnih meteoroloških razmererah ugodne pogoje za kopičenje aerosolov znotraj prizemne mejne plasti. Poznavanje dinamike višinske porazdelitve aerosolov s sočasno uporabo prizemnih meritev omogoča raziskave lokalnih emisij aerosolov, transporta aerosolov na daljše razdalje ter značilnih atmosferskih struktur, ki se pojavijo v različnih vremenskih pogojih. Pri meritvah smo uporabili metode daljinskega zaznavanja z lidarjem, ki omogočajo opazovanje časovnega in prostorskega spreminjanja koncentracij aerosolov, ter točkovne meritve, ki omogočajo njihovo prepoznavanje in določanje njihovih lastnosti. Ugotovili smo, da je mogoče lidarske meritve uporabiti za študij vrste atmosferskih procesov in struktur v zelo različnih vremenskih pogojih. Opazili smo manjše konvekcijske strukture znotraj prizemne mejne plasti in gravitacijske valove nad njo. Meritve vsebnosti in lastnosti aerosolov pri tleh kažejo, da se lahko ob stabilnih atmosferskih pogojih v primerih povečanja lokalnih emisij njihove koncentracije hitro povečajo. Dinamiko in strukturo razširjanja aerosolov znotraj Vipavske doline bomo v prihodnje podrobneje raziskali s sočasnim prostorskim pregledovanjem z metodami daljinskega zaznavanja.
Najdeno v: osebi
Ključne besede: aerosoli, atmosferski procesi, daljinsko zaznavanje, Vipavska dolina
Objavljeno: 25.01.2016; Ogledov: 2405; Prenosov: 9
.pdf Polno besedilo (4,02 MB)

18.
Observations of atmospheric structures in the Vipava valley based on Lidar data
Klemen Bergant, William Eichinger, Samo Stanič, Asta Gregorič, Longlong Wang, Maruška Mole, Marko Vučković, 2016, objavljeni povzetek znanstvenega prispevka na konferenci

Najdeno v: osebi
Ključne besede: lidar, atmosferske strukture, vremenske razmere
Objavljeno: 03.05.2016; Ogledov: 1698; Prenosov: 0
.pdf Polno besedilo (33,19 KB)

19.
Evolution of the planetary boundary layer in the presence of fog and plume
Maruška Mole, Marko Vučković, Klemen Bergant, Asta Gregorič, Samo Stanič, Longlong Wang, 2016, objavljeni povzetek znanstvenega prispevka na konferenci

Najdeno v: osebi
Ključne besede: lidar, vodna para, sipanje, GPS
Objavljeno: 03.05.2016; Ogledov: 1900; Prenosov: 1
.pdf Polno besedilo (35,71 KB)

20.
Značilnosti dinamike vsebnosti vodne pare v ozračju nad Vipavsko dolino z uporabo daljinskega zaznavanja s sistemom GPS
Samo Škrlec, 2017, diplomsko delo

Opis: Vsebnost vodne pare v ozračju je ena pomembnejših meteoroloških spremenljivk pri numeričnem napovedovanju vremena kot tudi dolgoročnem preučevanju podnebja. Tradicionalni načini merjenja zaradi svojih pomanjkljivosti in stroškov obratovanja ne uspejo pokriti izredno heterogene prostorske in časovne porazdelitve vodne pare v ozračju. Z vse hitrejšim razvojem Globalnih navigacijskih satelitskih sistemov (GNSS), med katere sodi tudi Globalni sistem pozicioniranja (GPS), se vedno bolj uveljavlja daljinsko zaznavanje vsebnosti vodne pare v ozračju na podlagi zakasnitev satelitskih signalov GNSS. V ta namen smo v diplomski nalogi na podlagi skoraj dvoletnih meritev GPS z dvema načrtno postavljenima stacionarnima sprejemnikoma na območju Vipavske doline po uveljavljeni metodologiji, računali skupno vsebnost vodne pare v stolpcu ozračja nad postajo GPS in v sloju ozračja znotraj Vipavske doline – od dna do roba Trnovske planote. Rezultate vsebnosti vodne pare v ozračju smo nato analizirali, primerjali in ovrednotili na podlagi izračunane absolutne vlage in drugih meteoroloških podatkov iz bližnjih merilnih postaj, opisov razvoja vremena in fotografij vremenskih razmer na območju Vipavske doline. Ugotovili smo, da lahko prisotnost padavin ter specifične nehomogene porazdelitve vlažnih zračnih mas vplivajo na razlike v absolutni vlagi, določeni na merilnih postajah in povprečni absolutni vlagi v ozračju Vipavske doline, ocenjeni s pomočjo zakasnitve signalov GNSS.
Najdeno v: osebi
Ključne besede: daljinsko zaznavanje, meteorologija GNSS, GPS, troposferska zakasnitev, absolutna vlaga
Objavljeno: 30.05.2017; Ogledov: 2233; Prenosov: 119
.pdf Polno besedilo (3,50 MB)

Iskanje izvedeno v 0 sek.
Na vrh