Repozitorij Univerze v Novi Gorici

Iskanje po repozitoriju
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


41 - 50 / 67
Na začetekNa prejšnjo stran1234567Na naslednjo stranNa konec
41.
Isotopic and elemental characterisation of Slovenian apple juice according to geographical origin: Preliminary results : /
Karmen Bizjak Bat, Klemen Eler, Darja Mazej, Branka Mozetič Vodopivec, Ines Mulič, Peter Kump, Nives Ogrinc, 2016, izvirni znanstveni članek

Opis: This study examined the applicability of stable isotope and multi-element data for determining the geographical origin of fresh apple juices. Samples included three apple cultivars (Idared, Golden Delicious and Topaz) harvested in 2011 and 2012 from five different geographical regions of Slovenia. Regional discrimination of the juice samples was most successful when using linear discriminant analysis (LDA) and taking into account the following parameters: d2H and d18O content of juice water; d15N and d13C content of the pulp, (D/H)I and (D/H)II in ethanol and the concentration of S, Cl, Fe, Cu, Zn and Sr. Overall prediction ability was 83.9%. The factors that best distinguished the different types of cultivar were the d2H and d18O content of fruit juice water; the d13C and (D/H)I content of ethanol; and the concentration of S, Mg, K, Cu, and Ti. Prediction ability, taking into account all ten parameters, was 75.8%.
Ključne besede: Apple juice, Stable isotopes, Elemental content, Geographical origin, Slovenia
Objavljeno v RUNG: 15.02.2016; Ogledov: 6023; Prenosov: 0
Gradivo ima več datotek! Več...

42.
Študij atmosferskih procesov v Vipavski dolini na podlagi razširjanja aerosolov
Maruška Mole, Longlong Wang, Asta Gregorič, Klemen Bergant, Luka Drinovec, Griša Močnik, Samo Stanič, Janja Vaupotič, Marko Vučković, 2016, objavljeni znanstveni prispevek na konferenci

Opis: Vipavska dolina je geomorfološko dokaj zaprta, kar po eni strani omogoča pojav močne burje, po drugi strani pa ob stabilnih meteoroloških razmererah ugodne pogoje za kopičenje aerosolov znotraj prizemne mejne plasti. Poznavanje dinamike višinske porazdelitve aerosolov s sočasno uporabo prizemnih meritev omogoča raziskave lokalnih emisij aerosolov, transporta aerosolov na daljše razdalje ter značilnih atmosferskih struktur, ki se pojavijo v različnih vremenskih pogojih. Pri meritvah smo uporabili metode daljinskega zaznavanja z lidarjem, ki omogočajo opazovanje časovnega in prostorskega spreminjanja koncentracij aerosolov, ter točkovne meritve, ki omogočajo njihovo prepoznavanje in določanje njihovih lastnosti. Ugotovili smo, da je mogoče lidarske meritve uporabiti za študij vrste atmosferskih procesov in struktur v zelo različnih vremenskih pogojih. Opazili smo manjše konvekcijske strukture znotraj prizemne mejne plasti in gravitacijske valove nad njo. Meritve vsebnosti in lastnosti aerosolov pri tleh kažejo, da se lahko ob stabilnih atmosferskih pogojih v primerih povečanja lokalnih emisij njihove koncentracije hitro povečajo. Dinamiko in strukturo razširjanja aerosolov znotraj Vipavske doline bomo v prihodnje podrobneje raziskali s sočasnim prostorskim pregledovanjem z metodami daljinskega zaznavanja.
Ključne besede: aerosoli, atmosferski procesi, daljinsko zaznavanje, Vipavska dolina
Objavljeno v RUNG: 25.01.2016; Ogledov: 6718; Prenosov: 9
Gradivo ima več datotek! Več...

43.
Vpliv vremena na pogostost nesreč in stopnjo poškodb na cestah
Petra Gerbec, 2015, diplomsko delo

Opis: Prometna nesreča je posledica prepleta različnih dejavnikov kot so: psihofizično stanje voznika, tehnične značilnosti vozila, kakovost cestišča in vpliv vremena. V diplomskem delu so predstavljeni trendi prometnih nesreč na območju Ljubljane, Maribora in Nove Gorice v obdobju 1995-2014. Po letu 2006 oziroma 2007 v vseh treh krajih beležimo zmanjševanje števila prometnih nesreč. Pri letnem hodu je opazno najnižje število prometnih nesreč julija in avgusta, največ pa se jih zgodi oktobra. Med tednom se največ prometnih nesreč zgodi v petek, medtem ko jih je najmanj v nedeljo. Glavni namen dela je bil proučiti povezavo med vremenom in številom prometnih nesreč ter njihovimi posledicami. Pri opisu podatkov in povezav med njimi smo si pomagali z aritmetično sredino, drsečimi sredinami in Pearsonovim korelacijskim koeficientom. Za oceno letnega, tedenskega in Luninega cikla smo si pomagali s periodogramom. Za ugotovitev dejanskega vpliva spremenljivosti vremena smo dnevnemu številu nesreč odšteli značilni letni in tedenski hod, meteorološkim spremenljivkam pa značilni letni hod. Ugotovili smo, da vreme ni glavni dejavnik tveganja za prometne nesreče saj se okrog 80 % nesreč zgodi v jasnem in oblačnem vremenu. Med vremenskimi vplivi so najpomembnejše padavine. Zaznali smo tudi vpliv trajanja sončnega obsevanja, hitrosti vetra, dnevnega zračnega tlaka in dnevne temperature zraka. Vpliv Lune na dnevno število prometnih nesreč smo v diplomskem delu zavrgli.
Ključne besede: Prometne nesreče, poškodbe, vremenske razmere, Luna
Objavljeno v RUNG: 06.10.2015; Ogledov: 8585; Prenosov: 357
.pdf Celotno besedilo (2,03 MB)

44.
45.
Combined measurments of water vapor over Vipava Valley, Slovenia
Andreja Sušnik, Tingyao He, Fei Gao, Klemen Bergant, Samo Stanič, Darko Veberič, 2013, objavljeni povzetek znanstvenega prispevka na konferenci

Ključne besede: atmosferska fizika, vodna para, Mie lidar, GPS, radiosonde
Objavljeno v RUNG: 22.01.2015; Ogledov: 5755; Prenosov: 135
URL Povezava na celotno besedilo

46.
47.
48.
49.
50.
Iskanje izvedeno v 0.07 sek.
Na vrh