Repozitorij Univerze v Novi Gorici

Iskanje po repozitoriju
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 3 / 3
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Tematika ujetosti v romanu Intimno Gabriele Babnik
Lara Brankovič, 2016, diplomsko delo

Opis: Z literarnovedno analizo in interpretacijo romana Intimno ter na podlagi izsledkov socioloških in migracijskih študij smo ugotavljali, kako se priseljenci soočajo z novo kulturo, s stereotipi in predsodki, ki jih Slovenci izražajo do njih, in ali se priseljencem uspe integrirati in asimilirati v neznano okolje. Preučevali smo ujetost na družbeni in osebno-intimni ravni, ter kako ta vpliva na razmišljanje priseljencev. Preverjali smo odnose med moškim in žensko, odnose med starši in otroki ter kako ti vplivajo na izgradnjo identitete ter kako se ta spreminja in preoblikuje. Ugotovili smo, da se priseljenci soočajo s stereotipi in predsodki, kar jim onemogoča, da bi se uspešno integrirali in asimilirali v novo okolje. Zaradi zavračanja s strani domačinov se počutijo tujci v novem okolju, hkrati pa občutijo tudi odtujitev od domovine. Spopadanje z vsakdanjimi očitki in težavami povzroči izgubo njihove identitete, s tem pa se pojavijo tudi konflikti v partnerskih odnosih. Odnosi med starši in otroki se kažejo, kot slabi, zaradi česar se odrasli posamezniki ne znajo soočati s težavami v partnerskih odnosih in pri vzgoji otrok.
Najdeno v: osebi
Ključne besede: Roman Intimno, Gabriela Babnik, priseljevanje, kulturne razlike, asimilacija, integracija, identiteta, odnosi v partnerstvu, odnosi v družini
Objavljeno: 28.09.2016; Ogledov: 1954; Prenosov: 152
.pdf Polno besedilo (884,83 KB)

2.
Predstavitev projekta veSeLOL branje
Barbara Zlobec, Maja Orel, Vanesa Vodovnik, Lara Brankovič, Ana Cukjati, Barbara Pregelj, prispevek na konferenci brez natisa

Opis: V prispevku predstavljamo teoretski in praktično-izvedbeni okvir ter nekatere rezultate projekta veSeLOL branje, predvsem nekaj novejših didaktizacij slovenskih klasičnih besedil, kot so: Tržačan, Na klancu, Martin Krpan, Matkova Tina, Povodni mož, Tantadruj, Gosenica, Dogodek v mestu Gogi, Tilka in Hiša Marije Pomočnice. Didaktizacije so nastale ob uporabi bralnomotivacijskih strategij M. Sarto. Avtorice didaktizacij so uvodoma pregledale, kako navedena besedila obravnava šolska praksa in učbeniki, dodale svoj predlog z uporabo bralnomotivacijske strategije, to pa še nadgradile z dodatnimi aktivnostmi. Pod mentorstvom Barbare Pregelj so jih priravile študentke Univerze v Novi Gorici Ana Cukjati, Lara Brankovič, Vanesa Vodovnik in Maja Orel ter Osimska štipendistka Barbara Zlobec.
Najdeno v: osebi
Povzetek najdenega: ...študentke Univerze v Novi Gorici Ana Cukjati, Lara Brankovič, Vanesa Vodovnik in Maja Orel ter...
Ključne besede: motiviranje za branje, slovenski klasiki, M. Sarto, Univerza v Novi Gorici
Objavljeno: 10.04.2018; Ogledov: 974; Prenosov: 0
.pdf Polno besedilo (525,11 KB)

3.
Pomen in vpliv čustev pri poučevanju književnosti v osnovni šoli
Lara Brankovič, 2019, magistrsko delo

Opis: Magistrsko delo obravnava pomen in vpliv čustev pri poučevanju književnosti v osnovni šoli. Osrednji cilji učnega načrta slovenščine v osnovni šoli (Poznanovič Jezeršek, 2011) so razumevanje, doživljanje in vrednotenje, povsem pa je pozabljen čustveni vidik branja in poslušanja besedila. V teoretičnem delu magistrskega dela najprej predstavimo čustva, vlogo čustev pri branju in pomen bralne motivacije, v nadaljevanju se posvetimo čustvom pri pouku književnosti v osnovni šoli – pomen in vpliv na učitelje in učence, osvetlimo pomembne točke učnega načrta slovenščine za osnovne šole, predstavimo potrebne kompetence učitelja in tri različne metode dela pri poučevanju književnosti. V empiričnem delu magistrskega dela predstavimo rezultate empiričnega preizkusa, in sicer rezultate intervjujev z učiteljicami, rezultate anketnih vprašalnikov ter preverjanj znanja, ki so jih oddali učenci po izvedbi vseh treh šolskih ur književnosti, kjer smo pri vsaki šolski uri uporabili različno metodo dela – šolsko interpretacijo, bralnomotivacijsko strategijo in glasno interpretativno branje. Magistrsko nalogo sklepa ugotovitev, da učiteljice s svojim čustvovanjem, osebnostjo, branjem in odzivi na prebrano pomembno vplivajo na čustveno aktivnost učencev ter da so učenci najbolj čustveno aktivni pri glasnem interpretativnem branju in poslušanju.
Najdeno v: osebi
Ključne besede: didaktika, književnost, osnovna šola, čustva, šolska interpretacija, bralnomotivacijska strategija, glasno interpretativno branje
Objavljeno: 30.09.2019; Ogledov: 130; Prenosov: 14
.pdf Polno besedilo (850,35 KB)

Iskanje izvedeno v 0 sek.
Na vrh