Repozitorij Univerze v Novi Gorici

Iskanje po repozitoriju
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 30
Na začetekNa prejšnjo stran123Na naslednjo stranNa konec
1.
Vpliv vode v fotografiji
Anja Perše, 2013, diplomsko delo

Najdeno v: osebi
Ključne besede: diplomske naloge, fotografije, abstraktna fotografija, umetniška fotografija, voda v fotografiji
Objavljeno: 15.10.2013; Ogledov: 2782; Prenosov: 259
URL Polno besedilo (0,00 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

2.
Tri ženske
Gaja Kutnjak, 2014, diplomsko delo

Najdeno v: osebi
Ključne besede: diplomske naloge, medgeneracijski odnosi, ženske, simbolika, fotografija, fotografija na platno
Objavljeno: 16.03.2015; Ogledov: 3183; Prenosov: 257
.pdf Polno besedilo (5,47 MB)
Gradivo ima več datotek! Več...

3.
Nadrealistično razumevanje sanj v sodobni fotografiji
Ines Ozimek, 2018, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu se ukvarjam s pojmom nadrealizma kot gibanja in stila v umetnosti. Namen naloge je predstavitev lastnosti nadrealističnega gibanja. Osmislim povezavo med umetnostjo, upodobitvijo sanj, ter smernicami nadrealizma. Orišem Jungovo in Freudovo pojmovanje sanj. Hkrati podam skupne smernice nadrealizma in psihoanalitičnega interpretiranja sanj in se navežem na fotografski medij kot možnost manipulacije in uporabe sodobnih tehnik. Na koncu skozi svoje lastno delo dajem pomen vsem dotedanjim nadrealističnim raziskavam, ki jih v delu s pridom izkoristim. Proces lastne fotografske serije razčlenim od ideje do končnega izdelka. Navedem tehnične in vsebinske napotke za izvedbo foto manipulacij. Svoje sanje in s tem fotografsko serijo interpretiram iz psihoanalitičnega vidika. Ugotavljam, da je nadrealistična umetnost tesno povezana s sanjskim svetom. Nadrealistična umetnost izraža potrebo po razbijanju vrednot, ki odsevajo realnost. Umetniki s pomočjo tehnike avtomatizma upodabljajo motive, ki temeljijo na podzavestnih vsebinah. Pri tem se opirajo na Freudovo simboliko sanj. Ne iščejo razlag podzavestnega, temveč osvoboditev duha.
Najdeno v: osebi
Ključne besede: fotografija, Freud, Jung, nadrealizem, psihoanaliza, sanje
Objavljeno: 27.09.2018; Ogledov: 1342; Prenosov: 96
.pdf Polno besedilo (1,81 MB)

4.
5.
Nina Koželj in Boris Beja: Razstrelitev / Blasting
Sarival Sosič, 2018, katalog razstave

Opis: Vizualna umetnica Nina Koželj in akademski kipar Boris Beja sta bila sošolca na Srednji šoli za oblikovanje in fotografijo v Ljubljani in tokrat sta se nekaj let po končanem študiju ponovno srečala ter združila ustvarjalnost, nove likovne ideje v enovito prostorsko postavitev, v celovito likovno pripoved. V Galeriji Veselov vrt (Komenskega 8 – DLUL in ZDSLU) združujeta konceptualno idejno zasnovo s konkretnimi materialno opredeljenimi kiparskimi stvaritvami, torej prisotna je aktivna povezava z samo naravo kot logično nosilko podobe in likovno zgodbo, ki podobe nujno problematizira. Nina Koželj je vizualna umetnica, ki ustvarja na področjih kiparstva, slikarstva in grafike. Ustvarjalka poudarja, da deluje sproščeno z veliko mero humorja, hudomušnosti, osebne nagajivosti in ironije ter celo karnevalskosti, ki na raznolike načine prežemajo človeka in njegove številne ustvarjalne ali zgolj uporabne podobe. Sama pravi: » Rada se smejem na račun vesolja, na svoj račun ter seveda na resnost v umetnosti. In niti ni tako zelo pomembo, če je zares smešno. Stvar je v obratu, ki se zgodi v mislih, ki naredi stvari smešne. Iz moje perspektive te stvari delujejo kot nekakšne anti-religiozne tehnike, ki razkrajajo vsakršno avtoriteto«. Boris Beja je zavzet umetnostni delavec. V ready made-ih, prostorskih postavitvah in posameznih kiparskih delih združuje različne likovne prakse v estetiziran in sočasno direkten nagovor s poudarki na družbeni kritiki. Tokrat avtorja skupaj ustvarjata doživete podobe, njuno doživljanje likovne zgodbe je sprva opredeljeno, usmerjeno v predmet, okoliščino, prostorsko postavitev – torej kiparsko izrazito subjektivno doživetje z vidika aktualnega predmeta na katerega je naravnano. Vizualno oporno točko čisto konkretno predstavljajo rastline v loncih brez vode in z vedno manj zraka, rastline grobo ujete znotraj prostorskega konteksta – napihljive kapsule, približane antropomorfnim likom, kapsule kot zaprti mehurčki, ki sicer predstavljajo način življenja, toda hkrati so tudi uničevalci bivanja, zapiralci dotoka kisika, pregreti prostori minevanja in končevanja žive narave.
Najdeno v: osebi
Ključne besede: skulpture kot rastline, antropomorfnost skulptur, simbioza notranjega in zunanjega v skulpturi, grotesknost v kiparstvu
Objavljeno: 21.07.2020; Ogledov: 182; Prenosov: 0

6.
Konstrukcije telesnosti
2017, samostojni znanstveni sestavek ali poglavje v monografski publikaciji

Opis: Telo in njegova aktivnost, tj. telesnost, gradita raznolike sheme, ki skozi slikovne predstave in z dodajanjem čutnih senzacij subjekt vedno znova informirajo o njegovem položaju v družbi in kulturi. Na ravni likovne pripovedi, likovnega jezika oziroma umetnostno zgodovinskih danosti ter interpretacij se telo razvija skozi in s pomočjo najrazličnejših raznoliko raztegljivih kontekstov ali paradigem – eden od teh ali ena takšnih je telesnost. V fazi likovne obravnave se pogosto ohranja napetost med telesom in njegovo telesnostjo oziroma med dejavno funkcijo in umetnikovim lastnim pojmovnim diskurzom, vezanim na konkretne predstave. A pri tem ne smemo zanemariti družbenih nivojev modeliranja telesnosti v določenem času in prostoru. Telo je še vedno nekakšno elementarno shranjevalno dejstvo, ki pa se pri sodobnih stališčih družbe in znanosti (tehnologije na poti k virtualnosti) velikokrat zazdi kot nekaj nepotrebnega in vedno bolj podrejenega ali umaknjenega v izrazito avtorsko intimnost – avtorsko poetiko. Umetniki, izbrani za razstavo – fotograf Uroš Abram, fotograf in filmski snemalec Rajko Bizjak, akademski slikar in režiser Robert Černelč, akademska slikarka in videastka Ana Čigon, akademski slikar Jurij Kalan, vizualna umetnica in kostumografka Tina Kolenik, slikar Samo in akademska slikarka Kamila Volčanšek so telo problematizirali vsak na svoj oseben način, ki se giblje od intimnega pogleda na telo in telesnost ter samo strukturo ali anatomijo te žive materije do družbenokritičnega akcenta s poudarkom na krivičnosti in nesprejemanju drugačnosti.
Najdeno v: osebi
Ključne besede: telesnost, telo, erotika, kontrukcije telesnosti, umetnost telesa, subjektivnost in telesnost, figurativni sistem in golo telo
Objavljeno: 21.07.2020; Ogledov: 200; Prenosov: 0
.pdf Polno besedilo (8,94 MB)

7.
Avgust Berthold, peti slovenski impresionist (1880-1919)
Sarival Sosič, 2020, izvirni znanstveni članek

Opis: Avgust Berthold (1880–1919) je bil prvi fotograf na Slovenskem, katerega fotografije so prešle iz obrtne na kvalitetnejšo in evropsko primerljivo raven. Bil je dinamična, aktivna in ustvarjalna osebnost, ki je krepko zaznamovala naš kulturni prostoru. Njegov opus potrjuje veliko estetsko širino in izrazno moč fotografskega medija v začetku 20. stoletja. Ustvaril je nekaj pomembnih fotografskih del (Sejalec, Orači, različne žanrske podobe ljudi pri vsakdanjih opravilih, več motivov brez in narave v različnih letnih časih, motive morja in jadrnic, motive z arhitekturnimi poudarki, na primer podobe iz Benetk, portrete Riharda Jakopiča, Ivana Groharja in Ivana Cankarja ter portrete mnogih takrat znamenitih Slovencev, Devin, Crngrob, motive iz Postojnske jame …), ki sodijo v vrh takratne slovenske likovne umetnosti. Kot sopotnik slikarjev impresionistov je z njimi aktivno sodeloval in po pregledu ter analizi njegovega dela ga lahko umestimo med slovenske impresioniste – danes je Avgust Berthold peti slovenski impresionist –, torej umetnike, ki so postavili slovensko umetnost ob bok takratni evropski umetnosti. Izpostaviti pa je potrebno tudi, da je pri oblikovanju ter izdaji slovenskega evra 2007, oblikovalec Miljenko Licul kot edino likovno pobodo na slovenskih evrih izbral prav Bertholdovega Sejalca in ga umestnil na 5 centov. Leta 2008–2009 pa je bila v Norodni galeriji Ljubljana pripravljena obsežna razstava za naslovom Slovenski impresionisti in njihov čas 1890–1920. Na tej razstavi so v posebnem razstavnem prostoru (razstavni sobi) razstavili izbrana in najboljša dela fotografa Avgusta Bertholda. Na njej je Berthold dobil zasluženo priznanje kot peti slovenski impresionisti, s poudarkom, da je glede na njegovo ustvarjalno delo in življenje, povezave in potovanja bil prav on tisti, ki je v naš takratni prostor prinašal nove, sveže in najmodernejše ideje, znanje in poglede na umetniška dogajanja tistega časa in prostora. Prav to tezo lahko potrdi Bertholdovo poznanstvo z razgledanim in uveljavljenim nemško avstrijskim modernističnim pesnikom Rainerjem Maria Rilkejem. Po razstavi so njegova dela postala del nacionalne kulturne dediščine Slovenije in so danes sestavni in razstavni del zbirke Narodne galerije Ljubljana.
Najdeno v: osebi
Ključne besede: piktorialistična fotografija, peti slovenski impresionist, sejalec v fotografiji, umetniška fotografija, žanrska fotografija, nacionalna dediščina, fotograf umetnik
Objavljeno: 21.07.2020; Ogledov: 166; Prenosov: 0
.pdf Polno besedilo (10,79 MB)

8.
Literarna zapuščina Dore Gruden
Marjetka Sosič Klun, 2016, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu sem predstavila pesnico in pisateljico Doro Gruden (1900–1986), ki je bila rojena v Nabrežini pri Trstu, a se je zaradi vojne veliko selila. Živela je v Beogradu, na Dunaju, v Portorožu in na koncu svoje poti v Ljubljani, kjer je tudi umrla. Bivanje stran od svoje rodne zemlje jo je zelo bolelo in vplivalo na njeno delo. Zgodovinsko-politično ozadje, ki je botrovalo njenim selitvam, tako evropsko kot tudi zamejsko, sem predstavila takoj na začetku diplomskega dela. Predstavitvi življenja in dela Dore Gruden sledi kratka predstavitev literarnih značilnosti časa in dela Dore Gruden. Analiza kritik njenega literarnega opusa bralca utrdi v prepričanju, da je Dora Gruden pesnica, ki bi si zaslužila večje priznanje v literarni zgodovini. Žal je živela v obdobju, ko so bile ženske literarne ustvarjalke v senci moških kolegov. Dora Gruden je bila sicer sestra precej bolj poznanega Iga Grudna. Njena literarna zapuščina ni nikoli prišla v ospredje. Izdala je le eno pesniško zbirko, Rdeče kamelije. Glavne teme njenega ustvarjanja so ljubezenska (hrepenenje, erotika), domovinska (Kras, smrt), iskanje poti in smisla življenja. Pesmi Dore Gruden so se rojevale iz izkušenj, ki ji jih je življenje prineslo kot ženski. Podobno je tudi delo drugih ženskih avtoric nastalo na temelju življenjskih izkušenj in potrebe po izpovedi le-teh. Na koncu naloge tako Doro Gruden primerjam z ostalimi pesnicami, ki so delovale sočasno, z Maro Lamut, Makso Samsa, Ljubko Šorli, Lili Novy in prozaistkami Branko Jurco, Marijo Kmet in Mileno Mohorčič.
Najdeno v: osebi
Ključne besede: Dora Gruden, poezija, proza, ljubezen, hrepenenje, erotika, domovina, iskanje poti, Rdeče kamelije, izpoved, Kras, izseljenstvo
Objavljeno: 29.09.2016; Ogledov: 3409; Prenosov: 240
.pdf Polno besedilo (766,96 KB)

9.
10.
Avgust Berthold, peti slovenski impresionist in njegova prva razstava v Beogradu / Avgust Berthold, peti slovenački impresionist i njegova prva izložba v Beogradu
Sarival Sosič, 2019, izvirni znanstveni članek

Opis: Avgust Berthold je bil dinamična, aktivna in ustvarjalna osebnost, ki je krepko zaznamovala naš kulturni prostor v začetku dvajsetega stoletja. Kot sopotnik slikarjev impresionistov je z njimi aktivno sodeloval, hkrati pa sam ustvarjal kvalitetne umetniške fotografije, zato ga danes razumemo kot petega slovenskega impresionista. Tako kot ostali štirje impresionisti je tudi Berthold zaslužen za to, da je postavil slovensko umetnosti ob bok takratni evropski umetnosti. Za njegovo razgibano delovanje je pomembna 1. jugoslovanska umetniška razstava iz leta 1904 v Boogradu, na kateri je razstavil 12 fotografij (Portret, Del iz okolice Münchna, Zima, Pod snegom, Moja ljubezen, Samota, Portret slikarja Riharda Jakopiča, Del iz škofjeloške okolice, Kronberg na Taunusu, Noč, Večer, Poletje). Te fotografije so bile izdelane v gumijevem postopku in zato zelo podobne impresionističnim slikam. Motivno so prevladovale impresije intimnega pejsaža, pomeben fotografski portret s te razstave pa je zagotovo Portret slikarja Riharda Jakopiča.
Najdeno v: osebi
Ključne besede: piktorialistična fotografija, slovenska fotografija v začetku 20. stoletja, umetniška fotografija, peti slovenski impresionist, slovenski impresionizem, umetniški fotograf, fotografija in razstavljanje
Objavljeno: 21.07.2020; Ogledov: 169; Prenosov: 0
.pdf Polno besedilo (4,47 MB)

Iskanje izvedeno v 0 sek.
Na vrh