Iskanje po repozitoriju

A+ | A- | | SLO | ENG

Opis: V pestri in bogati zgodovini slovenskega naroda se je težko opredeliti, kateri kraj najbolj izstopa po svoji avtentičnosti in zanimivosti. Pri vsaki tovrstni primerjavi je Vipavska dolina vedno v prvem planu predvsem zaradi svoje raznovrstnosti in hitre spremenljivosti, ki jo zaznamuje že od zgodnjega antičnega obdobja do sodobnih časov. V tem zanimivem potovanju skozi čas obstaja ena stalnica, nespremenjena, značilna za Vipavsko dolino in njene prebivalce – to je vinogradništvo, gojenje vinske trte, pridelava grozdja in vina. Vinska trta je na Vipavskem prisotna skozi vso zgodovino, ne glede na prebivalstvo, ki je tam ustvarjalo svoj lastni obstoj in prihodnost. Včasih so to bili Rimljani na svojem pohodu ustvarjanja mogočnega imperija, Kelti, Slovani, Habsburžani, Italijani. Dolina pa je že nekaj stoletij neločljiv del slovenskega nacionalnega ozemlja, ki soustvarja zgodovino in prihodnost slovenskega naroda. Vinogradništvo je pomemben segment ekonomskega področja Vipavske doline. Zasnovano je predvsem na izrednih naravnih pogojih, ki prebivalce Vipavske doline že od nekdaj usmerjajo h gojenju vinske trte. Vinska trta je zaradi tega vedno bila eden od pomembnih virov blaginje na Vipavskem. Vinogradništvo, kot vse druge ljudske dejavnosti, pa so pogosto spodbujali in omejevali različni politični in socialni dejavniki, kot so vojne, spremembe meja, spremembe družabne ureditve, preseljevanja ljudstev, bolezni in epidemije. Namen diplomskega dela je sistematičen prikaz zgodovinskega razvoja vinogradništva na Vipavskem od antičnih časov do sodobnih trendov. Predvsem pa je bilo pomembno vinogradništvo umestiti v širši kontekst družbenega in ekonomskega razvoja na slovenskem ozemlju ter v kontekst naravnih pogojev, ki usmerjajo prebivalce Vipavske doline k vinogradništvu in pridelavi vina.
Ključne besede: Vipavska dolina, vinogradništvo, vinska trta, zgodovinski razvoj
Objavljeno v RUNG: 06.08.2021; Ogledov: 2195; Prenosov: 109
Celotno besedilo (647,64 KB)

Opis: A recurring hypothesis about the agreement phenomena generalized as closest‐conjunct agreement takes this pattern to result from reduced clausal conjunction, simply displaying the agreement of the verb with the nonconjoined subject of the clause whose content survives ellipsis (Aoun, Benmamoun & Sportiche 1994, 1999; see also Wilder 1997). Closest‐conjunct agreement is the dominant agreement pattern in the South Slavic languages Slovenian and Bosnian/Croatian/Serbian. A natural question is whether closest‐conjunct agreement in these varieties may indeed be analyzed as entirely derived from conjunction reduction. In this article, we report on two experiments conducted to test this. The results reject the hypothesis as far as these languages are concerned, thereby upholding the relevance of models developed to account for closest‐conjunct agreement within theories of agreement.
Ključne besede: Conjunct agreement, Clausal conjunction, Experimental syntax
Objavljeno v RUNG: 08.04.2019; Ogledov: 12003; Prenosov: 136
Celotno besedilo (653,34 KB)