31. |
32. |
33. UGOTAVLJANJE STRUPENOSTI ACETAMIPRIDA NA KOPENSKE ENAKONOŽNE RAKE VRSTE Porcellio scaber (Isopoda, Crustacea)Mateja Petavs Kristančič, 2016, diplomsko delo Opis: V okviru diplomskega dela sem opravila dva enaka 14-dnevna prehranjevalna poskusa, v katerih sem kopenske enakonožne rake Porcellio scaber, Latreille 1804 izpostavila acetamipridu, pesticidu, uporabnem v kmetijstvu, dodanem v hrano v koncentracijah 0, 10, 25 in 50 μg acetamiprida g-1 suhe mase lista. Spremljala sem preživetje živali in sem živali ter zaužite liste stehtala pred in na koncu poskusa. Ravno tako sem na koncu poskusa stehtala njihove iztrebke v petrijevkah. S pridobljenimi podatki sem izračunala učinkovitost asimilacije (AE). Po končanem poskusu sem živalim odstranila prebavne žleze (hepatopankreas), jih homogenizirala in dodala ustrezne reagente za spektofotometrično določanje malondialdehida (MDA), pokazatelja stresa. Vzorcem sem izmerila absorbance pri različnih valovnih dolžinah (280, 535 in 600 nm) ter po enačbi iz literature izračunala odstotek vsebnosti MDA. Vrednosti so predstavljene brez enot. Namen diplomske naloge je bil ugotoviti: kakšne učinke povzročajo različne koncentracije acetamiprida na smrtnost, spremembo telesne mase, količino zaužitih listov, količino iztrebkov ter ugotoviti povezavo med fiziološkimi parametri (prehranjevanje, iztrebljanje, asimilacijska učinkovitost) in lipidno peroksidacijo pri modelnem organizmu Porcellio scaber, Latreille 1804. Dobljeni rezultati v obeh 14-dnevnih prehranjevalnih poskusih so pokazali majhne razlike v umrljivosti, količini zaužite hrane, v spremembi telesne mase in učinkovitosti asimilacije. Med prvim poskusom je poginilo nekaj več osebkov kot med drugim poskusom. Živali so v prvem poskusu izgubile telesno maso, tako v kontrolni skupini, kot pri vseh izpostavljenih koncentracijah, več pri koncentraciji 10 µg acetamiprida g-1 suhe mase lista, malo manj pri višjih koncentracijah acetamiprida v hrani (25 in 50 µg acetamiprida g-1 suhe mase lista). Med drugim poskusom je živalim telesna masa naraščala, le živalim, izpostavljenim koncentraciji 50 µg acetamiprida g-1 suhe mase lista, je telesna masa padla. Ker sem pričakovala, da se bo z višanjem koncentracije acetamiprida v hrani zmanjševala telesna masa živali (manj zaužitih listov), sem pričakovala tudi premosorazmeren odnos med koncentracijo acetamiprida in vsebnostjo MDA v vzorcih. Torej naraščanje koncentracije MDA z naraščanjem koncentracije acetamiprida. Rezultati so pokazali drugače. Vsebnost MDA v prebavnih žlezah je bila v obeh poskusih nizka (0,3). Malce višja vsebnost MDA (0,6) se je pokazala le v prvem poskusu pri živalih, ki so bile izpostavljene 25 µg acetamiprida g-1 suhe mase lista. Iz rezultatov vsebnosti MDA v vzorcih je bilo ugotovljeno, da živali niso bile pod večjim stresom, torej lahko sklepamo, da izpostavljenost kopenskih enakonožnih rakov Porcellio scaber, Latreille 1804 acetamipridu v navedenih koncentracijah znotraj 14-dnevnega obdobja ni povzročala negativnih sprememb v življenjskem ciklusu živali.
Ključne besede: prehranjevalni poskus, Porcellio scaber, Latreille 1804, acetamiprid, lipidna peroksidacija
Objavljeno v RUNG: 30.09.2016; Ogledov: 6097; Prenosov: 257
 Celotno besedilo (1,53 MB) |
34. Arbuscular mycorrhizal fungi alter Hg root uptake and ligand environment as studied by X-ray absorption fine structureAlojz Kodre, Iztok Arčon, Marta Debeljak, Mateja Potisek, Matevž Likar, Katarina Vogel-Mikuš, 2017, izvirni znanstveni članek Opis: Mercury (Hg) – plant – fungal interactions are only poorly studied. Hg speciation and ligand environment
in maize roots inoculated with arbuscular mycorrhizal (AM) fungi were investigated in order to better
understand the role of AM in Hg soil to root transfer.
The maize plants were grown in Hg polluted substrate (50 mg g1 as dissolved HgCl2) and inoculated
with AM fungi originating from: a) highly Hg polluted environment of a former Hg smelting site in Idrija,
Slovenia, (Glomus sp. – sample AmI), and b) non-polluted environment (commercial AM inoculum
Symbivit1 – sample AmC). Hg speciation and ligand environment in maize roots was studied by Hg-L3
XANES and EXAFS with emphasis on XAS methodology – modelling and fitting the XAFS spectra to extract in a reliable way as much information on Hg coordination as possible. The AmI plants developed more arbuscules and less vesicles than the AmC plants, and also
accumulated more Hg in the roots. A clear difference in Hg coordination between the AM (AmC & AmI)
and the control (ConC & ConI) plants is recognized in Hg L3-edge EXAFS analysis: in the ConC & ConI
maize roots 73–80% of Hg is attached between two sulphur atoms at the distance of 2.34 Å. The remaining
ligand is nitrogen at 2.04 Å. In AmI & AmC roots another Hg-S attachment encompassing four thiol groups
at the S-distance of 2.50 Å are identified, accounting for 21–26%. AM fungi can modify Hg ligand environment in plant roots, thus playing an important role in biogeochemical cycling of Hg in terrestrial
ecosystems.
Ključne besede: EXAFS
XANES
Arbuscular mycorrhiza
Phytoremediation
Toxicity
Hg coordination
Ligand environment
Objavljeno v RUNG: 27.09.2016; Ogledov: 6207; Prenosov: 0
Gradivo ima več datotek! Več... |
35. Toxicity of imidacloprid to the terrestrial isopod Porcellio scaber (Isopoda, Crustacea)Mateja Blažič, Cornelis A. M. van Gestel, Anita Jemec, Primož Zidar, Vladka Lešer, Polonca Trebše, Damjana Drobne, 2008, izvirni znanstveni članek Ključne besede: test toksičnosti, biomarkerji, ekologija, tveganja
Objavljeno v RUNG: 16.06.2016; Ogledov: 4308; Prenosov: 20
 Povezava na celotno besedilo |
36. Slovenske slikanice: rušenje stereotipov ali nadaljevanje patriarhalnih vzorcevMateja Žnidarčič, 2016, diplomsko delo Opis: V diplomskem delu analiziram stereotipne upodobitve likov v slikanicah izdanih med letoma 2011 in 2014, hkrati pa izpostavljam tudi odmike od takega upodabljanja likov. Raziskujem jih s pristopi s področja feministične literarne vede. Spremembe v družbi odsevajo tudi v literaturi, zato jim sledim v slikanicah. Predstavim rezultate raziskav Adele Turin, Igorja Sakside, Katje Koren Valenčič, ki so se v devetdesetih letih 20. stoletja ukvarjali z analiziranjem stereotipnih podob spolnih vlog in jih v zaključku primerjam s svojimi izsledki.
Ključne besede: slikanica, ženski liki, feminizem, odnosi med spoloma, spolni stereotipi, drugačnost
Objavljeno v RUNG: 04.03.2016; Ogledov: 7260; Prenosov: 410
Celotno besedilo (1,34 MB) |
37. Inventarizacija vodne favne v izbranih jamah na KočevskemMateja Pečnik, 2015, diplomsko delo Opis: V diplomski nalogi smo pripravili seznam taksonov in prikazali razlike v sestavi favne petih izbranih jam na Kočevskem v sklopu projekta »LIFE KOČEVSKO: LIFE13 NAT/SI/000314: HT 8310 - Jame, ki niso odprte za javnost in Človeška ribica (Proteus anguinus)«. Izbrali smo tako onesnažene kot neonesnažene jame, da bi lahko primerjali razliko v najdenih vodnih taksonih proučevanih jam. Ugotavljali smo število stigobiontov v primerjavi s številom nestigobiontskih organizmov. Zanimala nas je tudi zastopanost jamske vodne favne po posameznih jamah, ujemanje različnih kemijskih parametrov s številom taksonov, število taksonov glede na medsebojno oddaljenost jam in kdo so potencialni onesnaževalci jamskih vod na proučevanem območju. Analize so pokazale, da je sestava taksonov v posameznih jamah odvisna predvsem od stopnje onesnaženosti vodnega telesa in mikrohabitata vzorčenja vsake jame posebej. Ugotovili smo, da so si v splošnem vse proučevane jame favnistično podobne, hkrati pa imajo določene posebnosti v sestavi organizmov. Jame se razlikujejo po številu taksonov, kot tudi v pestrosti. Rezultate smo primerjali s podatki v starejših zapisih Katastra jam IZRK ZRC SAZU in Jamarske zveze Slovenije. Kljub razlikam v metodologiji zbiranja podatkov lahko sklepamo, da so naši izsledki in zaključki raziskav podobni zapisanim v literaturi. Na koncu smo s predlogi želeli spodbuditi dobro prakso skrbi za jame, jamske vode in ohranjanje habitatov na proučevanem območju.
Ključne besede: inventarizacija podzemeljskih organizmov, Kočevsko, jame, kras, onesnaženost, kraške vode.
Objavljeno v RUNG: 30.09.2015; Ogledov: 7117; Prenosov: 281
Celotno besedilo (2,23 MB) |
38. |
39. |
40. |
