Repozitorij Univerze v Novi Gorici

Iskanje po repozitoriju
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 1 / 1
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Water salinity and the efficiency of constructed wetlands
Milana Karajić, 2015, doktorska disertacija

Opis: Raziskava teze je bila osredotočena na vpliv slanosti na učinkovitost rastlinske čistilne naprave. Raziskava je bila izvedena na rastlinski čistilni napravi Dragonja ki se nahaja na Jadranski obali, na jugo-zahodu Slovenije in na pilotskem modelu rastlinske čistilne naprave. Rezultati raziskave sugerirajo, da povečanje slanosti negativno vpliva na učinkovitost skoraj vseh spremljanih parametrov (amonijaka, fosfata, nitrata, nitrita, COD in BOD5), ampak korelacija ni bila signifikantna. Majhni koeficienti korelacije pomenijo, da koncentracije kloridov in prevodnost lahko razložijo majhen delež variabilnosti učinkovitosti rastlinske čistilne naprave Dragonja. Mogoče ima prisotnost različnih koncentracij drugih polutantov v izcedni vodi, ki jih nismo spremljali v nalogi, inhibitorni vpliv na mikroorganizme v rastlinski čistilni napravi in tako negativno vpliva na učinkovitost rastlinske čistilne naprave Dragonja. Za raziskavo procesa čiščenja slane odpadne vode so bili v substratu pilotskega modela rastlinske čistilne naprave inokulirani halotolerantni mikroorganizmi in spremljana učinkovitost čiščenja odpadne vode. Vpliv slanosti na učinkovitost, preživetje in uporabo halotolerantnih mikroorganizmov je bil preverjen pri 0%, 1,5% in 3,0% NaCl v odpadni vodi. Prav tako smo raziskali vpliv aeracije ter vpliv aeracije z dodano saharozo (2g/l) v sintetični odpadni vodi. V substratu pilotskega modela peščenega filtra rastlinske čistilne naprave smo spremljali spremembe v pH, prevodnosti, redoks potencialu, koncentraciji kisika, amonijevih ionov, kloridnih ionov, fosfatnih ionov, KPK, BPK5 in ETS aktivnosti, koncentraciji CO2 v vodi in koncentraciji CO2. Ugotovili smo, da je na učinkovitost pilotskega modela, inokuliranega s halotolerantnimi mikroorganizmi, večji vpliv imela aeracija in prisotnost saharoze (kot organskega izvira ogljika), kot spremembe v slanosti vode.
Najdeno v: osebi
Ključne besede: rastlinske čistilne naprave, slana odpadna voda, halotolerantni mikroorganizmi
Objavljeno: 22.12.2015; Ogledov: 2677; Prenosov: 85
.pdf Polno besedilo (6,15 MB)

Iskanje izvedeno v 0 sek.
Na vrh