111. |
112. |
113. |
114. |
115. |
116. |
117. Uporaba laserske svetlobe kot predpriprava tekstilne odpadne vode za biološko čiščenjeČrt Dornik, 2005, diplomsko delo Opis: Tekstilne odpadne vode so zelo kompleksne mešanice in so zelo težko biološko razgradljive. Poleg tega je zančilnost tekstilnih odpadnih vod še močna obarvanost in visoka kemijska potreba po kisiku. Navadne čistilne naprave so neuspešne pri razbarvanju in čiščenju tovrstnih odpadnih vod. V našem poskusu smo obdelovali močno obarvano tekstilno odpadno vodo iz Tekstine - Tekstilna Ajdovščina d.d. Za ta namen smo uporabljali dva laserja, ekscimerni XeCl (308 nm) in kontinuirni Ar - ionski laser (244 nm). Po obdelavi smo uspešnost metode določali s primerjavo absorcijskih spektrov, kemične potrebe po kisiku in biološke razgradljivosti obdelanih in neobdelanih vzorcev. Izkazalo se je, da je bila naša metoda neuspešna, saj so bile spremembe obdelanih in neobdelanih vzorcev zanemarljive. Spremembe v kemijski potrebi po kisiku in biološki razgradljivosti lahko pripišemo napakam meritev.
Ključne besede: diplomske naloge, tekstilna odpadna voda, barva, kemijska potreba po kisiku, biorazgradljivost
Objavljeno v RUNG: 15.10.2013; Ogledov: 6640; Prenosov: 145
 Povezava na celotno besedilo
Gradivo ima več datotek! Več... |
118. |
119. Določanje neonikotinoidov v medu in cvetnem prahu s HPLC-DAD in TLS detekcijoIrena Mejač, 2006, diplomsko delo Opis: Razvili smo kromatografsko metodo HPLC za določevanje nekaterih neonikotinoidov (imidakloprid, tiametoksam, acetamiprid in tiakloprid) v vzorcih medu in cvetnega prahu. Neonikotinoide smo iz vzorcev medu ekstrahirali z ekstrakcijo tekoče-tekoče v diklorometan, iz cvetnega prahu pa z ekstrakcijo trdno-tekoče v diklorometan:aceton. Z dodatkom standardnih raztopin neonikotinoidov vzorcem medu in cvetnega prahu pred ekstrakcijo smo pripravili umeritvene premice z visokimi regresijskimi koeficienti (> 0,994) v koncentracijskem območju 0,1-5 mg/kg. Vzorce smo analizirali na reverzno-fazni kromatografski koloni C[sub]18 ob uporabi izokratične metode elucije z acetonitrilom:10mM amonijevim acetatom (3:7, v/v) in pretoka 1 mL/min. Za detekcijo neonikotinoidov po kromatografski ločbi smo uporabili spektrofotometrično metodo z diodno matriko DAD in spektrometrijo s toplotnimi lečami TLS. Zaradi različnih absorbcijskih spektrov posameznih neonikotinoidov smo v primeru DAD določevali insekticide pri štirih valovnih dolžinah (254, 270, 245 in 242 nm), v primeru TLS pa smo lahko uporabili le valovno dolžino vzbujevalnega laserja 244 nm. Doseženi izkoristki ekstrakcij iz medu so bili med 76 in 83 % za acetamiprid, tiakloprid in tiametoksam ter 99 % za imidakloprid. Relativni standardni odmiki pri koncentraciji 1 mg/kg in petih ponovitvah so bili v območju 15-38 %. Meje zaznavnosti so bile 50 [mi]g/kg za imidakloprid, 100 [mi]g/kg za tiametoksam in acetamiprid ter 250 [mi]g/kg za tiakloprid. Izkoristki ekstrakcij iz cvetnega prahu so bili občutno nižji, v območju 45-54 %, in so omogočali doseganje meje zaznavnosti 500 [mi]g/kg za vse štiri insekticide. Z metodo HPLC-TLS smo za primer standardnih raztopin neonikotinoidov dosegli meje zaznavnosti v območju 10 [mi]g/kg za acetamiprid do 25 [mi]g/kg za tiametoksam in imidakloprid in s tem znižanje vrednosti LOD v primerjavi s HPLC-DAD metodo.
Ključne besede: diplomske naloge, ekstrakcija, med, cvetni prah, kromatografija
Objavljeno v RUNG: 15.10.2013; Ogledov: 6713; Prenosov: 461
Povezava na celotno besedilo
Gradivo ima več datotek! Več... |
120. |
