Repozitorij Univerze v Novi Gorici

Iskanje po repozitoriju
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 2 / 2
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
VELIKOKRAT NAS JE PRESENETILO, KAJ ATOMI DEJANSKO POČNEJO
Nina Slaček, Iztok Arčon, radijska ali televizijska oddaja

Opis: Razvoj novih materialov, nanotehnologije, molekularne biologije in še številnih drugih področij sodobnih znanosti je tesno povezan s podrobnim razumevanjem tega, kaj se dejansko dogaja na molekularnem oziroma atomskem nivoju. Za razvoj denimo novih nanostrukturnih materialov za baterije prihodnosti je nujno videti, kaj se v njih dejansko dogaja med samim delovanjem. To omogoča rentgenska absorpcijska spektroskopija s sinhrotronsko svetlobo. »Ko z rentgenskim žarkom posvetimo na snov, iz atoma izbijemo elektron in ta odleti v okolico, se od nje odbija in nam na ta način sporoči, kaj se v njegovi okolici nahaja,« razlaga osnovni princip te metode prof. dr. Iztok Arčon. Na ta način je mogoče pridobiti številne ključne podatke, ki pogosto na glavo postavijo predhodne domneve raziskovalcev. A za takšne raziskave je nujen sinhrotron. Tovrstnih pospeševalnikov ni veliko in merilni čas na sinhrotronu je potrebno pridobiti z vrhunsko zastavljenimi raziskavami. A tokratni gost Podob znanja, dr. Iztok Arčon, redni profesor na Univerzi v Novi Gorici, ima po zaslugi svojega znanstvenega dela na tem področju na široko odprta vrata, sodeluje pa raziskovalnimi skupinami z zelo različnih področij. Letos je za svoje dosežke prejel tudi Preglovo nagrado. Foto: iz osebnega arhiva Iztoka Arčona
Najdeno v: osebi
Ključne besede: rentgenska absorpcijska spektroskopija, sinhrotronsko sevanje, raziskave nanomaterialov, Preglova nagrada 2020
Objavljeno: 19.10.2020; Ogledov: 938; Prenosov: 0
.pdf Polno besedilo (160,86 KB)

2.
KO NAM UGANKE VESOLJA POMAGAJO SPOZNAVATI NAŠO ATMOSFERO
2020, radijska ali televizijska oddaja

Opis: Razumevanje najbolj oddaljenih in nenavadnih pojavov v vesolju je lahko tesno povezano z razumevanjem pojavov tu na Zemlji. Iskanje odgovorov na vprašanja, ki jih znanosti denimo zastavljajo eksotični kozmični žarki visokih energij, je povezano s podrobnim razumevanjem Zemljine atmosfere, saj ima atmosfera vlogo ogromnega detektorja. Nova spoznanja ne odpirajo zgolj novih poglavij v našem razumevanju vesolja, ampak tudi vrsto novih možnosti pri razumevanju dejavnikov, ki vplivajo na naše vreme in podnebje. Tem vidikom se bomo posvetili v današnjih Podobah znanja. Naš gost je prof. dr. Samo Stanič, vodja Centra za astrofiziko in kozmologijo Univerze v Novi Gorici. Za vrhunske dosežke pri raziskavah kozmičnih delcev ekstremnih energij je skupaj s kolegoma Andrejem Filipčičem in Markom Zavrtanikom prejel Zoisovo nagrado.
Najdeno v: osebi
Ključne besede: intervju, Zoisova nagrada, observatorij Pierre Auger, kozmični delci ekstremnih energij, atmosfera, lidar
Objavljeno: 12.02.2021; Ogledov: 708; Prenosov: 23
URL Polno besedilo (0,00 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

Iskanje izvedeno v 0 sek.
Na vrh