Repozitorij Univerze v Novi Gorici

Iskanje po repozitoriju
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


21 - 28 / 28
Na začetekNa prejšnjo stran123Na naslednjo stranNa konec
21.
Telo je prostor podob
Sarival Sosič, 2019, predgovor, spremna beseda

Opis: Telo je naravni prostor podob, na njem ali v njem se lahko tvori izrazni sistem poln pomenskih zgostitev; telo je kraj mnogoterosti podob. Ima značilno »reliefnost«, in ko se izpostavi določen element ali segment telesa, npr. glava ali intimnejši predeli, se pričnejo gostiti posebne telesne mimike (oblike) in prav v izbranih akcentih telesa ustvarjalka Tina Kolenik domiselno prehaja od podob iz realnega življenja k likovno stopnjevanim izraznostim. Namreč umetnost danes je velikokrat praktična in tako v soodvisnosti z vsakdanjostjo, a hkrati v sebi še vedno ohranja kognitivni sistem ter metaforične nivoje, skozi katere gledamo dlje od gole realnosti, tja proti najbolj poglobljenim osebnim likovnim zgodbam. Telo in vse kar se okoli njega dogaja je nekakšno prizorišče prepletanja notranje osebnega z zunanjim družbeno sociološkim ter predstavlja neizmeren izpovedno tematski prostor v sklopu katerega se manifestirajo najbolj prefinjeni in poglobljeni narativni nameni umetnosti. Tako lahko preko telesa opazujemo različne nivoje mimetičnosti in če so prisotni prepoznavni segmenti ali elementi, je prav gledalec tisti, ki sprejema in razpoznava ter se naveže na nekaj njemu že znanega ali uveljavljenega znotraj realnega sveta in znotraj likovno estetskih pripovedi. Pogostokrat pa se telo obravnava tudi skozi element nepričakovanosti, kjer se prepoznavnost odmika v polja zakritosti in prekrivanja ter proti konotativno ter sugestivno bolj zamaknjenim (manj prepoznavnim) nivojem ter tudi večji seksualnosti. V številnih projektih je likovna ustvarjalka Tina Kolenik problematizira vlogo telesa in njegovih zmožnostih (limitih) likovne obravnave, tokrat pa se je koncentrirala na glavo in intimnejše dele telesa. Glava je postala domiselna likovna zgodba vpeta med glavo kot likovnim nosilcem ter (kako izvirno) lubenico kot možnim likovno aktivnim predmetov (sadežem), torej artefaktom, ki omogoča organizacijo oblik – najrazličnejših pokrival. Dokončni likovni sestav nam odkriva celovit in domiselno združujoč niz ustvarjalnega postopka - najprej kot razmerje med umetnostjo telesa (body art), nato kot dinamizacijo umetniškega sistema kot akta performansa, kjer poteka likovna igra oziroma tista prava zgodba (v primeru te serije iz lubenice izoblikovana različna pokrivala) ter kot končni produkt fotografije – selfiji - z natančno definirano in likovno urjeno podobo pokrite glave z ustrezno obrazno kretnjo. Ustvarjalni postopek je domišljeno sistematičen, sklenjen in predstavlja celovit avtorski koncept, fotografsko (izključno selfiji) urejeno zapisan in razstavno vabljivo izpostavljen. Tako kot v večini prejšnjih likovnih delih, akcijah ali performansih se Kolenikova tudi tokrat natančno osredotoči na izbiro materiala, njegovega premišljenega oblikovanja ter ustvarjanja umetnosti s telesom kot prizoriščem, kjer se dogajajo zgodbe, izostrijo pogledi, nastajajo situacije in izoblikujejo mnenja, ideje in asociacije.
Najdeno v: osebi
Ključne besede: seksualnost in performans, sefi in seksualnost, telo kot perspektiva nepričakovanega, body art in fotografija.
Objavljeno: 21.07.2020; Ogledov: 111; Prenosov: 0

22.
Sarival Sosič: Vsaka slika je zgodba
Sarival Sosič, 2020, predgovor, spremna beseda

Opis: Akademski slikar Bojan Bensa tokrat predstavlja izbor slikarskih del vse od leta 1983 dalje pa do svojih zadnjih slik, ki so nastale v obdobju 2019 in tudi v začetku leta 2020. Razstava s poetičnim naslovom Pomembne zgodbe močno žarijo že v samem naslovu opredeli tisto najbolj izrazito polje Bensinega ustvarjanja kot so močne, živahne, tudi divje barve. In prav skozi sicer domišljeno, a tudi občasno impulzivno nebrzdano barvno silovitostjo, pred nami nastaja svet podob, svet prežet s figuraliko tako ljudi kot živali in predvsem likovni svet, ki niha med konkretnostjo oziroma naslonom na določene vsebine in med meditativnostjo z rahlo navezavo ali na magičnost ali celo na nadrealnost upodobljenega. Bensa v slike pogosto umešča neobičajna razmerja med človekom in živaljo, jih slikarsko preučuje, razvija in zelo intuitivno razširja v bolj celovit in konotativno bogat pripovedni sistem. V slikah se prepletajo številni podtoni, pojavljajo variabilna in razrahljana mesta, kjer se pomeni vedno znova izmikajo v področja naključnega, nedefiniranega, nepojasnjenega, slutečega in zelo skrivnostnega. Prikazane pozicije in približani odnosi človeka in živali ne izpostavljajo nobenega hierarhičnega razmerja, kjer bi figure človeka prevladovale, pač pa se med živalmi in ljudmi vzpostavlja enakovreden, privlačen, celo atraktiven in pristen odnos. Slikar razkriva primarnost, naravnost, nekakšno arhaičnost odnosov bitij, ki so se v razvoju verjetno zaradi človeka preveč oddaljili in se medsebojno pogostokrat izključevali. Bensa uresničuje podobe večinoma na kontemplativnih barvnih odnosih, saj tako pospešuje kontraste ter ustvarja potrebno dramatičnost likovne zgodbe ter določeno mero skrivnostnosti, ki mu je še posebej blizu. Predvsem daljni, neobičajno privlačni in tudi občasno težje razumljeni ter skrivnostni svet Azije, predvsem Japonske kulture, jo že od slikarjevega ustvarjalnega začetka dalje bistveni likovni sistem, ki tako vsebinsko kot tudi barvno gradi številne likovne serije. In kakšna je nekoliko podrobneje analizirana Bensina likovna govorica? Umetnik sistematično preučuje razmerja med figurami umeščenimi v prostore, ki se na asociativni plasti povezujejo z znanimi okolji, hkrati pa je figuralni svet ujet v ali izmuzljivo ali pa točno določeno idejo, ki jo Bensa naprej spoznava in nato preučuje ter postopno razvija in povezuje z različnimi stopnjami bivanja in raznolikimi doživljaji iz osebnega življenja. Tako ustvarja vzporednosti med zgodbeno realnostjo in med zgodbeno mističnostjo, pri čemer vedno ostaja na ravninah prepoznavnosti in določene logičnosti, ki sliko zapakirajo v vabljivo barvno, vsebinsko likovno energijo, ki žari s sten in zaobjame gledalca ter ga popelje v svet likovne kontemplacije. Likovno polje umetnika se razvija skozi stopnjevano barvno učinkovanje, odkrivanje novih razmerij med barvno gostoto, likovno strukturo in dinamizmom oblik v prostoru. Tako so barvni nanosi narejeni ali v hitrih, sunkovitih gestah, z ekspresivnim značajem ali pa so premišljeni, umirjeni postopki nanašanja, prepletanja barv znotraj različnih vertikalnih in horizontalnih polj, tudi ostreje lomljenih linij, ki na takšen način izpostavijo poudarjeno ekspresivnost. Tako so barvne napetosti obravnavane tudi kot živahne raznolikosti svetlobno-barvnega plastenja.
Najdeno v: osebi
Ključne besede: slikarsko plastenje, slika je zgodba, barvna uglašenost, močne barve v slikah, razmerje med figuro in prostorom, telo kot prizorišče osebnih in družbenih prepletanj
Objavljeno: 20.07.2020; Ogledov: 160; Prenosov: 0
Gradivo ima več datotek! Več...

23.
Melanie Likar: Vojna fotografija iz 12 soške bitke
2018, diplomsko delo

Najdeno v: osebi
Ključne besede: dokumentarna fotografija, vojna fotografija, vojni fotografi, 12. soška bitka, analogna tehnika, primerjava, mir, spomin
Objavljeno: 21.07.2020; Ogledov: 118; Prenosov: 0
.pdf Polno besedilo (120,86 KB)

24.
Nika Tepež: Filmsko ličenje v grozljivkah in razvoj mask likov iz moje zgodbe o morski deklici
2020, diplomsko delo

Najdeno v: osebi
Ključne besede: filmsko ličenje, grozljivke, maskerji, prostetika
Objavljeno: 21.07.2020; Ogledov: 96; Prenosov: 0
.pdf Polno besedilo (158,35 KB)

25.
Lisa Brunec: Koncept in učinek golote v vizualni umetnosti / avtorska serija Telo
2020, diplomsko delo

Najdeno v: osebi
Ključne besede: telo, golota, oblačilo, kompleks
Objavljeno: 20.07.2020; Ogledov: 147; Prenosov: 0
.pdf Polno besedilo (132,97 KB)

26.
Jaz sam
Sarival Sosič, 2018, umetniško delo

Najdeno v: osebi
Ključne besede: roman, proza, biografski roman, sinestezija
Objavljeno: 21.07.2020; Ogledov: 89; Prenosov: 0

27.
Sin in sin
Sarival Sosič, 2020, umetniško delo

Najdeno v: osebi
Ključne besede: žanrski sinkretizem, družbenokritičn i roman, pravljica, utopija in antiutopija, roman, glaba, himna glasbi, violina v romanu, glas v romanu
Objavljeno: 21.07.2020; Ogledov: 108; Prenosov: 0

28.
Tina Kolenik: Neukrotljivost narave
Sosič Sarival, 2020, katalog razstave

Opis: Tina Kolenik se izrazito poudarjeno še več kot dve desetletji ukvarja z telesom oziroma telesnostjo. Tako kot se njena zadnja likovna projekta kot sta Promenada (cikel selfijev, Galerija Kresija, Ljubljana 2018) in Oblačenje kože (cikel selfijev, AQ Galerija, Celje, 2019), se tudi tokratni fotografski projekt, cikel selfijev z naslovom Neukrotljivost narave (2020), ki je predstavljen v Galeriji Veselov vrt, Ljubljana (DLUL) posveča telesu ne samo kot estetiziranem in celo erotiziranem artefaktu, temveč tudi kot telesu vključenem v refleksijo na samo družbo in kot refleksijo na sam stil oziroma specifično značilnost samega medija – tudi tokrat selfija. Tako je telo v Tininih sefijih v trenutkih likovne obravnave materialna substanca in hkrati likovno vabljiva (duhovna) energija, ponujena tudi komunikaciji med fotografijo in gledalci. Telo je medij, preko katerega se udejanjajo različni vzorci avtorskega obnašanja ali odnosa do telesa. Je torej privilegirana oblika racionalizacije in krati zapletene čustvenosti (čutenja) medčloveških odnosov. Avtorica poudarja: »Da razstavljena dela prikazujejo nelagodno razmerje med naravnimi in družbenimi silami na primeru dlak, ki poganjajo iz naši teles. Ti izrastki se ne ujemajo vselej s človeškimi, kulturno pregnetenimi željami, saj rastejo tam, kjer ne bi smeli; preredki so ali celo odsotni in tam kjer bi se morali košatiti, sivijo. Zato jih je treba redno kultivirati: striči, briti, puliti, prati, oblikovati, odišavljati, barvati, nadomeščati z umetnimi in s tem sporočati, kdo ali kaj želimo biti oziroma kako pomembni v očeh drugih. Je mar družba tista, ki tudi nam, naravnim bitjem povzroča največ težav.« Tam kjer na telesu ženske običajno oziroma najbolj naravno rastejo dlake, se v Tininih selfijih ti dlakavi prostori napolnijo z zelenimi rastlinskimi elementi, naravno travo nabrano s travnikov in ti prostori ali fragmenti telesa preko medija fotografske podobe postanejo prizorišče tako osebnih notranjih kot tudi družbeno-kulturnih prepletanj, celo trenj in kršenj normativov ali konvencij, ki nas utesnjujejo.
Najdeno v: osebi
Ključne besede: selfi telesa, telesnost, neukrotljivost narave, telo kot umetniški artefakt
Objavljeno: 21.07.2020; Ogledov: 125; Prenosov: 0

Iskanje izvedeno v 0 sek.
Na vrh