Repozitorij Univerze v Novi Gorici

Iskanje po repozitoriju
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 7 / 7
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
2.
Dober dan, znanost
Suzana Žižek, Zdenka Tomulič, radijska ali televizijska oddaja

Opis: Raziskave o škodljivih vplivih kemikalij na okolje in človeka je treba jemati resno. Od leta 1996 govorimo o posebej nevarnih okoljskih onesnaževalcih, hormonskih motilcih, ki povzročajo nepravilnosti v delovanju žlez z notranjim izločanjem. Med najbolj nevarnimi hormonskimi motilci so nekatere vrste plastike, zaščitna sredstva v kmetijstvu, številne industrijske kemikalije in nekatera sintetizirana zdravila. Motilci so pa tudi naravne spojine, ki jih proizvajajo organizmi. O motilcih endokrinega sistema in spremembah, ki jih povzročajo, se je Zdenka Tomulić pogovarjala z doc. dr. Suzano Žižek iz Laboratorija za raziskave v okolju Univerze v Novi Gorici.
Najdeno v: osebi
Povzetek najdenega: ...Zdenka Tomulić pogovarjala z doc. dr. Suzano Žižek iz Laboratorija za raziskave v okolju Univerze...
Ključne besede: Hormonski motilci, onesnaževanje okolja, plastika, ekotoksikologija
Objavljeno: 20.06.2016; Ogledov: 1676; Prenosov: 0

3.
Dober dan, znanost
Zdenka Tomulič, Suzana Žižek, radijska ali televizijska oddaja

Opis: Ste se kdaj vprašali kako znanstveniki ugotavljajo prisotnost strupenih oz. škodljivih snovi v vodi, zraku, v zemlji. Ste razmišljali kako ali na čem raziskovalci opravljajo poskuse? Vas zanima, kaj odkriva definicija »poskusni kunec« v ekotoksikologiji? Na to odgovarjamo v današnji rubriki Dober dan znanost. Gostja je doktorica znanosti Suzana Žižek, ki ima v Laboratoriju za raziskave v okolju Univerze v Novi Gorici svoj raziskovalni živalski vrtiček.
Najdeno v: osebi
Povzetek najdenega: ...Dober dan znanost. Gostja je doktorica znanosti Suzana Žižek, ki ima v Laboratoriju za raziskave...
Ključne besede: Ekotoksikologija, poskusne živali, laboratorijski poskusi
Objavljeno: 20.06.2016; Ogledov: 1617; Prenosov: 0

4.
Učinki herbicida glifosata v čisti obliki in v pripravku na deževnike (Eisenia andrei)
Sandra Dukić, 2016, diplomsko delo

Opis: Zaradi naraščanja svetovnega prebivalstva prihaja do vse večjih potreb po pridelavi hrane, posledično pa so tla izpostavljena vse večjim pritiskom izrabe ter različnim onesnaževalom, med katerimi prevladujejo pesticidi. Najbolj razširjen razred pesticidov v kmetijstvu so herbicidi, od katerih je najpogosteje uporabljen glifosat. Ker imajo pesticidi mnogokrat učinke na netarčne organizme, se zanje izvajajo ocene tveganj. Učinke na organizme se preverja s standardiziranimi ekotoksikološkimi testi. V okviru sledečega diplomskega dela se je raziskovalo oziroma primerjalo učinke dveh različnih oblik glifosata na deževnike vrste Eisenia andrei, Bouché, 1972. Uporabljen je bil glifosat v pripravku ter glifosat v obliki čiste aktivne učinkovine. Po podatkih iz literature naj bi bili pripravki zaradi vsebnosti pomožnih sredstev za talne organizme bolj strupeni. Pri ugotavljanju vpliva na rast deževnikov je prišlo do ugotovitve, da je glifosat v pripravku res bistveno bolj vplival na spremembo mas živali, saj so se v mnogih primerih znižale. Medtem so se pri čistem glifosatu povečale pri vseh uporabljenih koncentracijah pesticida. Na umrljivost v obeh primerih ni bilo vpliva, saj so preživele vse živali. Pri ugotavljanju vpliva na razmnoževanje je bil test s čistim glifosatom po kriterijih OECD neveljaven, zato ni bilo mogoče primerjati rezultatov. Vseeno je iz vseh dobljenih rezultatov mogoče sklepati, da glifosat za deževnike ni zelo strupen.
Najdeno v: osebi
Ključne besede: Glifosat, pesticidi, deževniki, Eisenia andrei, strupenost, ekotoksikologija
Objavljeno: 15.09.2016; Ogledov: 2230; Prenosov: 184
.pdf Polno besedilo (1,35 MB)

5.
Kakovost tal v mestnih vrtovih na območju Nove Gorice
Grega Sarka, 2016, diplomsko delo

Opis: Samooskrba s hrano je v zadnjem času zelo pomembna tematika. Ljudje se vse bolj zanimajo za pridelovanje lastne hrane in vrtnarjenje je v Sloveniji zelo razširjeno, tudi v mestnih območjih. Za namene tega diplomskega dela smo vzeli vzorce prsti iz petih točk mestnega območja Nove Gorice in en vzorec izven mestnega območja, ki je služil za primerjavo. V vseh vzorcih smo analizirali teksturo, vlago, organsko snov, pH, prevodnost, zadrževalno kapaciteto vode in vsebnost težkih kovin – železa, kadmija svinca in cinka. Naredili smo še ekotoksikološki test z deževniki. Rezultati kažejo, da nekatere točke, posebej tiste povsem zraven prometnic, niso primerne za gojenje vrtnin, saj so koncentracije težkih kovin presegale mejne vrednosti.
Najdeno v: osebi
Ključne besede: analiza prsti, kakovost tal, mestni vrtovi, Nova Gorica, težke kovine  
Objavljeno: 11.11.2016; Ogledov: 2682; Prenosov: 168
.pdf Polno besedilo (2,82 MB)

6.
Okoljska ocena tveganja fungicida folpeta za talne ekosisteme
Ana Karat, 2018, magistrsko delo

Opis: Folpet uvrščamo med najpogosteje uporabljene fungicide za preprečevanje in zdravljenje dveh vrst plesni vinske trte. Njegova uporaba je omejena na vinograde z izjemo enega pripravka, ki ga lahko uporabljamo tudi za zdravljenje zelenjave in oljk (MKGP, 2017). Pripravek, ki smo ga uporabili v magistrskem delu je Folpan 80 WDG, ki z raztapljanjem v vodi daje raztopino za škropljenje vinskih trt. Folpet smo preučevali kot okoljski stresor za talne ekosisteme s poudarkom na njegovem vplivu na organizme. Prst smo vzorčili tri leta zapored v lokalnem vinogradu. S pomočjo obstoječe literature smo optimizirali metodo ekstrakcije folpeta iz naravne prsti z uporabo avtomatizirane visokotlačne tekočinske (PLE) ekstrakcije. Pokazali smo, da je folpet s pravilnim načinom vzorčenja, shranjevanja in ekstrahiranja mogoče izmeriti v naravnih vzorcih prsti. Najvišja izmerjena koncentracija je bila 3,76 mg/kg, povprečni razpolovni čas folpeta v prsti je bil 2,3 ± 1,4 dni. Izmerjene koncentracije folpeta smo uporabili za izračun tveganja za talne organizme. Z uporabo ekotoksikoloških izogibnostnih testov na deževnikih in izopodih smo dobili koncentracijo brez vpliva na organizme (NOEC) 1,31 ± 0,01 mg/kg. Razmerje med okoljsko koncentracijo folpeta in koncentracijo, ki ne vpliva na talne organizme (PEC/PNEC) je bilo 28 v najslabšem primeru ob najvišji koncentraciji folpeta v tleh. Rezultat nakazuje na možen negativen vpliv folpeta na talno favno, vendar smo zaradi hitrega razpada folpeta v prsti tveganje za talne nevretenčarje ovrednotili kot zelo nizko in folpet priporočali za nadaljnjo rabo v vinogradništvu.
Najdeno v: osebi
Ključne besede: folpet, okoljska ocena tveganja, talni ekosistemi, fungicid, prst
Objavljeno: 16.02.2018; Ogledov: 1354; Prenosov: 89
.pdf Polno besedilo (2,86 MB)

7.
Iskanje izvedeno v 0 sek.
Na vrh