21. Smrt in večno življenje Ivana Roba : (govor ob odkritju doprsnega kipa v Šempetru)Zoran Božič, druga izvedena dela Opis: Prispevek obravnava Robovo mučeniško smrt in recepcijo njegove poezije, vključeni pa so tudi odlomki iz njegovih leposlovnih besedil.
Ključne besede: Ivan Rob, fašizem, domoljubje, satirična poezija, parodija, Deseti brat, pesnitev, Ljubljanici, Soči, Mavrica, slovenska literatura, France Prešeren
Objavljeno v RUNG: 07.02.2020; Ogledov: 2782; Prenosov: 96
 Celotno besedilo (392,22 KB) |
22. Prešernovo vnebovzetje - kulturni svetnik number one : Predavanje na Gimnaziji Nova Gorica ob 25. obletnici UNGZoran Božič, druga izvedena dela Opis: Predavanje prinaša oris Prešernovega življenja in dela v povezavi s kanonizacijskimi mehanizmi oz. njegovo potjo od izobčenca do kulturnega svetnika številka ena.
Ključne besede: France Prešeren, kanonizacija, slovenska književnost, kulturni svetnik, cenzura, parodija, Simon Jenko, Fran Malavašič, Anton Mahnič, Fran Terseglav, Dimitrij Rupel, Valentin Stanič, Miha Kastelic, Valentin Vodnik
Objavljeno v RUNG: 04.02.2020; Ogledov: 3341; Prenosov: 0
Gradivo ima več datotek! Več... |
23. Occurence of biogenic amine - producing lactic acid bacteria in Refošk grape and wineJelena Topić Božič, Jan Reščič, Martina Bergant Marušič, Darja Lisjak, Branka Mozetič Vodopivec, Lorena Butinar, 2019, objavljeni povzetek znanstvenega prispevka na konferenci Opis: Lactic acid bacteria (LAB) are naturally present in grapes, musts and wines. During malolactic fermentation, besides the beneficial conversion of L-malic to L-lactic acid, LAB can form also other compounds like biogenic amines (BAs). BAs are formed through decarboxylation of corresponding amino acids, through the action of enzymes. Consumption of food containing BAs can lead to food poisoning such as histamine poisoning. Histamine, the most studied BA, is known to cause headaches, oedema, vomiting.
In the last years, BAs associated pathways have been described as strain dependent and not as species dependent. Because of the high variability of microorganisms to decarboxylase amino acids, the detection of bacteria that have the possibility to transform precursor amino acid into BAs is very important in order to estimate the risk of BAs accumulation in wines. Since in previous years during project AGROTUR I we detected the higher BA content in some wines, we decided to focus on the presence of BA-producing LAB in Refošk grapes and wines. Therefore, during AGROTUR II project LAB collection of autochthonous lactic acid bacteria was set-up by isolating LAB from Refošk grapes and wines, originated from the grape growing cross-border region Karst (Slovenia). Over 600 isolates were obtained using MRS medium with added cycloheximide and 2% tomato juice. In parallel, also selective enrichment was performed using MRS medium described above with additionally added 5% ethanol. BA-producing LAB were primarily detected in microtiter-plate format using the decarboxylase screening medium with added amino acids (histidine, lysine, ornithine or tyrosine), which enable us to identify histamine-, cadaverine-, ornithine and tyrosine-producing LAB. Selected representatives from each BA-producing LAB groups were further on confirmed with chromatographic analysis (HPLC) and molecular methods (multiplex PCR method). BA-producing LAB were in majority represented by thyramin-producers, thereafter followed cadaverine-producers, with putrescine and histamine producers being the least presented. This screening of the BA-producing LAB is also incorporated in our on-going accurate selection of LAB starters for potential production of Refošk wines.
Ključne besede: biogenic amines, lactic acid bacteria, refošk, grape, wine
Objavljeno v RUNG: 22.01.2020; Ogledov: 3309; Prenosov: 0
Gradivo ima več datotek! Več... |
24. Dr. Prešeren v petih dejanjih in petih zgodbahZoran Božič, 2019, strokovni članek Opis: Prispevek predstavlja Prešernovo trpeče življenje in razloge zanj, predvsem pa njegovo kanonsko pot od nesvetniškega življenja do položaja kulturnega svetnika številka ena. Pri tem opozarja na svež pristop Nede Rusjan Bric v dramskem besedilu Dr. Prešeren. Sledijo prikaz cenzure Prešernovih pesmi, njihove moralne spornosti v drugi polovici 19. stoletja, humornega Prešerna in Jenka, ki ni hotel biti Prešeren.
Ključne besede: France Prešeren, kulturni svetnik, kanonizacija, dramatika, Neda Rusjan Bric, Prešernovo gledališče Kranj, Anton Janežič, Krst pri Savici, srednješolska berila, Anton Mahnič, ljubezenske pesmi, Rimski katolik, Sveti Senan, parodija, Simon Jenko, Ognjeplamtič, Nezakonska mati, Prešernov gaj
Objavljeno v RUNG: 05.01.2020; Ogledov: 3085; Prenosov: 0
Gradivo ima več datotek! Več... |
25. |
26. Propadanje obsoškega podeželja: študija primera - AvčeZoran Božič, 2019, strokovni članek Opis: Prispevek obravnava demografsko problematiko srednje Soške doline, Kanalskega Kolovrata in Banjšic, in sicer s poudarkom na stoletnem nazadovanju vasi Avče, v obdobju od Avstro-Ogrske monarhije do samostojne Slovenije.
Ključne besede: demografija, podeželje, Soška dolina, Kanalski Kolovrat, Banjšice, Avstro-Ogrska monarhija, Kraljevina Italija, SFRJ, Republika Slovenija, bohinjska železnica, prva svetovna vojna, turizem, sadjarstvo, cementarna, sosežigalnica, Občina Kanal ob Soči, Avče
Objavljeno v RUNG: 13.12.2019; Ogledov: 3233; Prenosov: 98
Celotno besedilo (1,89 MB) |
27. |
28. Korpus Šolar in zanesljivost ocenjevanja šolskih pisnih nalog na različnih stopnjah šolanja emagistrsko deloMarjana Tinta, 2019, magistrsko delo Opis: V magistrskem delu je narejena primerjava slovničnih in slogovnih popravkov šolskih pisnih nalog v korpusu Šolar in skupini učiteljev prostovoljcev. Predstavljeni so popravki, ki so v korpusu razvrščeni po tipih: napake zapisa, napake besedišča, napake oblike in napake skladnje, in sicer tudi z vidika pogostnosti. Predstavljene so raziskave o problemih pri objektivnosti ocenjevanja. V empiričnem delu je narejena podrobna analiza popravkov v treh izbranih pisnih izdelkih iz korpusa Šolar, ki jih je popravila skupina devetih učiteljev slovenščine v srednjih in osnovnih šolah. Ugotovljeno je bilo, da so pravopisno-oblikoslovni popravki po pričakovanjih med sabo bolj prekrivni, medtem ko prihaja pri stilnih in skladenjskih do odstopanj. Neujemanje ugotavljam tudi pri ocenah ocenjevalcev.
Ključne besede: korpus Šolar, napake zapisa, napake besedišča, napake oblike, napake skladnje, neustrezno črkovanje, neustrezna raba ločil, napake pisanja skupaj oziroma narazen, napake pisanja z malo oziroma veliko začetnico, napake zapisa številk, napake besednega reda, napake izpusta, napake odvečnih podatkov, napake strukture, objektivnost ocenjevanja, zanesljivost med ocenjevalci
Objavljeno v RUNG: 23.10.2019; Ogledov: 3737; Prenosov: 190
Celotno besedilo (1,15 MB) |
29. |
30. |
