Repozitorij Univerze v Novi Gorici

Iskanje po repozitoriju
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 2 / 2
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Vpliv proteinov APOBEC na infekcijo z virusi HPV
Tjaša Lojpur, 2018, magistrsko delo

Opis: Humani virusi papiloma (HPV) so povzročitelji najpogostejše spolno prenosljive okužbe, povezani pa so tudi z razvojem raka materničnega vratu. Proteini APOBEC so DNA/RNA editirajoči encimi, ki igrajo ključno vlogo pri prirojenih protivirusnih imunskih odzivih in so vpleteni tako v infekcijo s HPV kot tudi v razvoj rakavih obolenj pri dolgotrajni okužbi s HPV. Glavni cilj magistrskega dela je bil proučiti protivirusno delovanje proteinov APOBEC in določiti tudi ožji nabor proteinov APOBEC, vključenih v protivirusni odziv pri infekciji s HPV. Vpliv proteinov APOBEC na primarno infekcijo smo ugotavljali z uporabo psevdovirusnih delcev (PsV) HPV, v plašču katerih je bil vgrajen reporterski gen za luciferazo. Stopnjo infekcije virusov HPV v gostiteljskih celičnih linijah, transficiranih s proteini hAPOBEC, smo določali posredno preko encimske aktivnosti luciferaze. Ugotovili smo, da izražanje večine proteinov hAPOBEC zniža infektivnost PsV HPV. Izmed proučevanih proteinov hAPOBEC so imeli najmočnejši protivirusni odziv hAID, hA1, hA2, hA3A, hA3B, hA3C in hA3DE, saj so zmanjšali infektivnost PsV HPV-16 za več kot 50 %. Čeprav smo protivirusni učinek proteinov hAPOBEC ugotovili tudi pri dveh kožnih tipih, HPV-2 in HPV-5, je bil le ta značilno višji pri visokorizičnem sluzničnem tipu HPV-16. Mehanizme delovanja proteinov hAPOBEC smo ugotavljali s katalitskimi in nekatalitskimi mutantami proteinov hA3A (E72A) in hA3B (E255Q in E68Q), ki so za razliko od divjih tipov, infektivnost HPV-16 povečale. Mikroskopska analiza znotrajcelične lokalizacije izbranih proteinov hAPOBEC med infekcijo s HPV-16 pa je pokazala, da se 24 ur po infekciji zgodi premik deleža proteina hA3A iz citoplazme v jedro, kar bi lahko vplivalo na potek infekcije. V magistrskem delu smo potrdili prvotno hipotezo, da proteini APOBEC sodelujejo pri protivirusnem odzivu virusov HPV, njihov protivirusni učinek pa je odvisen tako od vrste proteina APOBEC kot tudi od tipa virusa HPV.
Najdeno v: osebi
Ključne besede: HPV, proteini APOBEC, protivirusni odziv, infektivnost, znotrajcelična lokalizacija
Objavljeno: 05.11.2018; Ogledov: 353; Prenosov: 32
.pdf Polno besedilo (1,64 MB)

2.
Določanje tiametoksama na solati v času karence
Tjaša Lojpur, 2015, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu sem predstavila rezultate in ugotovitve po izvedbi poskusa na terenu. Podala sem dnevne koncentracije neonikotinoida tiametoksama, enega novejših kontaktnih sistemičnih insekticidov, ki sem ga uporabila na rdeči solati »Red Salad Bowl« (Lactuca sativa), posejani na kmetijski površini. Aktivno snov tiametoksam sem na solato nanesla v obliki fitofarmacevtskega pripravka Actara WG 25, ki se ga uporablja za zatiranje listnih uši in nato spremljala njeno koncentracijo vsak dan v času 7-dnevne karence ter 3. in 7. dan po njej. V ta namen sem uporabila optimizirano metodo za določanje vsebnosti tiametoksama v vzorcih solate. Izvedla sem klasično kemijsko analizo na osnovi tekočinske kromatografije visoke ločljivosti s spektrofotometrijskim detektorjem z diodno matriko (HPLC-DAD). Za obdelavo podatkov sem uporabila osnovne statistične metode (povprečna vrednost, standardni odmik, R²). Z raziskavo sem potrdila, da je v času 7-dnevne karence koncentracija tiametoksama upadla pod mejno vrednost ostankov pesticida (MRL), ki znaša 5 mg/kg in to že 4. dan po nanosu fitofarmacevtskega sredstva, ko je koncentracija njegove aktivne snovi na solati znašala 4,94 mg/kg. Izkoristek ekstrakcije, ki sem jo izvedla v vodi, je znašal 89,71 %, meja detekcije (LOD) pa 0,24 mg/kg. Ugotavljala sem tudi, kako različni meteorološki pojavi, kot so prisotnost sonca, oblačnost in obilnejše deževje vplivajo na hitrost razgradnje tiametoksama na solati. Izkazalo se je, da koncentracija tiametoksama pod vplivom svetlobe upada, ravno tako pa koncentracija znatno upade ob obilnejšem deževju. Za potrebe določanja koncentracije aktivne snovi med samim poskusom sem pripravila tudi umeritveno premico z R²=0,9996 in sicer na način, da sem na HPLC-DAD izvedla meritve vzorcev znanih koncentracij tiametoksama na solati (3,125 mg/kg, 6,25 mg/kg, 12,5 mg/kg, 25 mg/kg in 50 mg/kg).
Najdeno v: osebi
Ključne besede: fotorazgradnja, tiametoksam, karenca, solata, hidroliza, diplomske naloge
Objavljeno: 27.03.2015; Ogledov: 2141; Prenosov: 192
.pdf Polno besedilo (1,35 MB)
Gradivo ima več datotek! Več...

Iskanje izvedeno v 0 sek.
Na vrh