211. Gregorčičeve pesmi v srednješolskih berilihZoran Božič, 2006, objavljeni znanstveni prispevek na konferenci Opis: Gregorčičeve pesmi so se začele pojavljati v srednješolskih berilih relativno zgodaj (v Sketovih čitankah v osemdesetih letih devetnajstega stoletja), vendar to pretežno niso tiste pesmi, ki jih danes uvrščamo v ožji Gregorčičev kanon. Gre za pesmi, ki so ustrezale tedanjim ideološkim okvirom avtorjev srednješolskih beril, predvsem z nabožno in državotvorno vsebino v smislu
gesla »Vse za vero, dom, cesarja!«. Druge, bolj sporne pesmi (Soči, Človeka nikar, Moj črni plašč), od katerih predvsem prvi dve danes uvrščamo v sam vrh Gregorčičeve poezije, so se začele
pojavljati šele na začetku 20. stoletja oz. šele po prvi svetovni vojni. Pesem Soči je bila tudi kasneje (v obdobju fašizma pred drugo svetovno vojno in med okupacijo) zaznamovana in zato
praviloma izločena. Gregorčičeve pesmi so v primerjavi z drugimi šolskimi avtorji skoraj osemdeset let sodile v najožji vrh (od 3. do 5. mesta), v šestdesetih letih 20. stoletja so še vedno
cenjene, po šolski reformi v osemdesetih letih pa postane Gregorčič marginalen avtor. Drugače kot v osrednjih slovenskih berilih je v zamejskih primorskih čitankah, kjer je Gregorčič še vedno cenjen pesnik.
Le poesie di Simon Gregorčič cominciarono ad apparire nei libri di lettura per le scuole secondarie relativamente presto (nei libri di lettura di Sket negli anni ‘80 dell’Ottocento),
benché in prevalenza non fossero quelle che oggi sono introdotte nel canone di Gregorčič. Si tratta di poesie su misura dell’allora attueale quadro ideologico degli autori di libri di lettura per le scuole medie di contenuto religioso e patriottico nel senso dello slogan »Tutto per la fede, la patria e l’imperatore!«. Altre poesie, più controverse (Soči, Človeka nikar, Moj črni plašč) di cui soprattutto le prime due sono oggi considerate i capolavori della poesia di Gregorčič, apparvero appena all’inizio del XX secolo, più precisamente dopo la prima guerra mondiale. La poesia Soči fu anche più tardi (nel periodo fascista, prima della seconda guerra e durante l’occupazione) connotata e perciò generalmente esclusa. Per quasi ottant’anni le poesie di Gregorčič furono, a differenza degli altri autori studiati nelle scuole, introdotte tra le più studiate (dal terzo al quinto posto); negli anni ‘60 del XX secolo sono ancora apprezzate, dopo la riforma scolastica negli anni ‘80, invece, Gregorčič passa tra gli autori marginali. A questa
situazione nei libri di lettura sloveni si oppone quella nei libri di lettura della minoranza slovena in Italia dove Gregočič rimane un poeta stimato.
Ključne besede: Gregorčič, pesmi, srednja šola, berilo, Soči
Objavljeno v RUNG: 26.09.2016; Ogledov: 5796; Prenosov: 245
 Celotno besedilo (106,52 KB) |
212. |
213. Bum bum nad Avčami : Najprej so mislili, da je nad Avče padla topovska krogla, kasnejše raziskave pa so pokazale drugačeZoran Božič, 2008, strokovni članek Opis: Dne 31. marca 1908. Movrnov boršt, dobre pol ure hoje iz Avč proti Banjšicam. Hladno spomladansko jutro, a napoveduje se jasen, sončen dan. Janez Kolenc iz Gorenjega Avščka ima opravke v gozdu in s seboj je vzel šestletnega sina, da tudi njega vzgoji v pridnega delavca. Ura je 8.45. Nenadoma zasliši močno šumenje in žvižganje, ozira se okrog, a ne vidi nič. Šum narašča in traja, traja. Preplašeni sinek se stisne k očetu. Nenadoma nekaj trešči v drevo, kakšnih štirideset metrov v blagem bregu pod njim, in Janez opazi pet centimetrov debelo vejo, ki se hrešče odlomi, v bližini jablane pa se vzdigne oblaček prahu. Kolenc je radoveden, a boji se približati drevesu, tudi zaradi na smrt prestrašenega otroka, ki ga priganja, naj odideta domov. Skrbni oče posluša sina, a doma mu radovednost ne da miru. Popoldne poišče bližnjega prijatelja, s katerim sta bila skupaj v vojski, in nemudoma pohitita v Boršte. Ob jablani najdeta jamico, obkroženo z ožganim listjem, in začneta kopati. Trideset centimetrov globoko ju čaka presenečenje: svetleč kovinski predmet, podoben ledvički, dolg za ped in težak dober kilogram. Skrbno ga zavijeta, spravita v malho in pohitita v Avče.
Ključne besede: astronomija, meteorit Avče, Avstro-Ogrska, Soška dolina, Naravoslovni muzej Dunaj, Italija, topovska krogla
Objavljeno v RUNG: 26.09.2016; Ogledov: 3988; Prenosov: 27
 Povezava na datoteko |
214. France Prešeren's Poems - from Misunderstanding to TeachingZoran Božič, 2013, izvirni znanstveni članek Opis: An empirical study of understanding The Baptism at the Savica showed that Slovenian high school students had notable difficulties in decoding the basic meanings of Prešeren’s poem. In literature, didactics offer three methods of facilitating reception of complex classical poetry: linguistic modernisation, addition of notes, and transmission into prose. Due to the cult status of Prešeren’s poetry, modernizations can only be limited, while commenting hinders a spontaneous reading experience; as
a result, only prosification entirely solves the problems of pronounced archaization, inverted word order and abundant metaphors in Prešeren’s lines. This was confirmed by an empirical study in which high school students, who read the prosification together with the verses from The Baptism at the Savica, attested a comprehension which was twice as good as comprehension of students who only read the poetry.
Ključne besede: empirical research, reception, France Prešeren, The Baptism at the Savica, prosification
Objavljeno v RUNG: 26.09.2016; Ogledov: 5044; Prenosov: 222
Celotno besedilo (213,37 KB) |
215. Vzorčni sadovnjak starih sadnih sort v Kojskem v BrdihZoran Božič, prispevek na konferenci brez natisa Opis: Od leta 2007 nastaja v Kojskem v Goriških Brdih sadovnjak starih sadnih sort, ki si ga je zamislil mladi filmski režiser Gregor Božič. Zasnovan je kot genetska banka, s pomočjo katere omogočamo ohranjanje in širjenje avtohtonega sadja. Gre za visokodebelni sadovnjak, v katerem je trenutno okoli sto petdeset dreves različne starosti (od sedemdeset let do treh let) in čez sto sort češenj, marelic, fig, breskev, sliv, hrušk in jablan. Načrtno so zasajene tiste stare sorte, ki so dokaj odporne na bolezni in imajo tudi tržno zanimive lastnosti. Sadovnjak, v katerem so vsa drevesa označena s tablicami, je nastajal ob spodbudi dveh mednarodnih projektov, in sicer s finančno pomočjo Švicarskega prispevka k razširjeni Evropski uniji in Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja. Rezultat projektov sta tudi dve publikaciji, in sicer knjižica Stare sadne sorte na Goriškem (v dveh zvezkih) ter ilustrirana knjiga Sadje sonca: bogastvo starih briških sadnih sort.
Ključne besede: stare sadne sorte, sadovnjak, agronomija, dediščina, Gregor Božič
Objavljeno v RUNG: 23.09.2016; Ogledov: 5227; Prenosov: 276
Celotno besedilo (389,79 KB) |
216. |
217. |
218. Sto dvajset let slovenske didaktike književnosti (1867-1987)Zoran Božič, 2014, pregledni znanstveni članek Opis: Pregledni znanstveni članek obravnava razvoj slovenske didaktike književnosti od Janežičevih Cvetnikov do zaključka njene predakademske faze v času usmerjenega izobraževanja. Pri tem opazuje spremembe v didaktični zasnovi beril in v opredelitvah ciljev, vsebin in metod, kakor so jih izražali posamezni strokovni članki ali redke monografije. Pomembnejši mejniki so začetek dvajsetega stoletja v okviru avstro-ogrske monarhije, trideseta leta v času Kraljevine Jugoslavije in sedemdeseta leta v obdobju SFRJ.
Ključne besede: didaktika književnosti, berila za pouk književnosti, šolska interpretacija
Objavljeno v RUNG: 23.09.2016; Ogledov: 4373; Prenosov: 206
Celotno besedilo (290,69 KB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
219. Dejavniki literarne kanonizacije v srednješolskih berilih - na primeru PrešernaZoran Božič, 2011, izvirni znanstveni članek Opis: Prešeren, nesporno prvo ime slovenskega literarnega kanona, se je v devetnajstem stoletju najprej uveljavil kot pesnik klasik, po osvojitvi domačega parnasa pa je vedno bolj (še zlasti po drugi svetovni vojni) postajal tudi slovenski nacionalni mit. Drugačen je bil njegov status v srednješolskih berilih, kjer je bil sicer večkrat tudi prvi avtor, vendar se je njegov kanonični položaj spreminjal, saj je na izbor avtorjev in njihovih leposlovnih besedil poleg testa časa vplivalo več dejavnikov, od osebnosti sestavljavcev beril, vpliva literarne zgodovine, kritike in didaktike pa do sprememb državnega teritorija ter družbenopolitičnih in družbenoekonomskih sprememb.
Ključne besede: Prešeren, srednješolsko berilo, literarni kanon, kanonizacija, kanonizacijski dejavniki
Objavljeno v RUNG: 22.09.2016; Ogledov: 4140; Prenosov: 336
Celotno besedilo (340,51 KB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
220. Problem kvadrature Krsta : Prešernova pesnitev kot izraz kulturne neenakovrednostiBožič Zoran, 2012, izvirni znanstveni članek Opis: The Baptism at the Savica (in Slovene Krst pri Savici), the poem about the loss of the Slovenian independence, can be understood as Prešeren’s successful attempt to trick the censorship and to express, in a form of a historical narrative written as a metaphor, the very contents which had to be removed from his elegy Dem Andenken des Matthias Čop in consequence of the censorship interference. With such an approach quite a few apparent contradictions mentioned in the interpretative history of The Baptism can be solved, , such as the problem of Prešeren’s own labelling of the poem in his letter to Čelakovsky, or the problem of Črtomir’s conversion at the end of the third part of the poem. In the 20th century more interpretations arose, explaining Črtomir’s conversion to Christianity as the unavoidable decision of the Slovene nation for their only prospective solution: the stronger western cultural
circle. This way they legitimize Črtomir’s renunciation of the freedom-loving Slovenian identity. This new understanding of the poem perceives two Črtomirs in The Baptism, the hero and the defeated one (the former is the one Prešeren himself would like to be, but it is only his poetic illusion, the latter is the Prešeren true self who the poet completely identifies with) and the final message of the poem as the judgement of the cultural non-equivalence.
Krst pri Savici, pesnitev o izgubi slovenske neodvisnosti, lahko razumemo tudi kot uspešen Prešernov poskus pretentati cenzuro in v obliki zgodovinske zgodbe kot metafore izraziti tisto vsebino, ki jo je zaradi cenzurnega posega moral izpustiti v svoji elegiji
Dem Andenken des Matthias Čop. S takim pristopom lahko razrešimo kar nekaj navideznih protislovij, izpričanih v interpretativni zgodovini Krsta, npr. problem Prešernove lastne označitve pesnitve v pismu Čelakovskemu ali problem Črtomirove spreobrnitve na koncu tretjega dela pesnitve. V 20. stoletju se je pojavilo več interpretacij, ki razumejo Črtomirovo pokristjanjenje kot neizogibno odločitev Slovencev za močnejši, edino perspektivni zahodni kulturni krog, s čimer legitimizirajo Črtomirovo zatajitev svobodoljubnega slovenstva. Novo razumevanje vidi v Krstu pri Savici dva Črtomira, prvega kot junaka in drugega kot
poraženca (prvi, kakršen bi sam rad bil, je zgolj Prešernova pesniška utvara, z drugim, kakršen sam je, pa se pesnik popolnoma poistoveti), končno sporočilo pesnitve pa kot obsodbo
kulturne neenakovrednosti.
Ključne besede: Prešeren, Krst pri Savici, odprto delo, cenzura, interpretacija, kulturna neenakovrednost
Objavljeno v RUNG: 19.08.2016; Ogledov: 5153; Prenosov: 233
Celotno besedilo (183,82 KB) |
