221. Literarno vrednotenje med literarno zgodovino in recepcijsko teorijo : Ob poeziji Franceta PrešernaBožič Zoran, 2013, izvirni znanstveni članek Opis: The study of the evaluation criteria of the leading Slovenian Prešeren experts and their comparison with the experience and evaluation of Prešeren poems by Slovenian secondary school and university students have revealed a significant difference between the literary and receptive approach. While literary historians appreciate very complex reflective poems created during the poet’s most productive period (mostly the ones dealing with existential problems and the sonnets), high school and university students show more appreciation for Prešeren’s linguistically simpler poems, which they can understand better. The latter consider the poems they can experience more intensively, due to their dramatic stories and humour, to have a higher artistic value than others.
Preučevanje vrednotenjskih meril vodilnih slovenskih prešernoslovcev in njihova primerjava z doživljanjem in vrednotenjem Prešernovih pesmi pri slovenskih srednješolcih
in študentih je pokazalo, da obstaja med literarnozgodovinskim in recepcijskim pristopom bistvena razlika. Medtem ko literarni zgodovinarji kot najbolj umetniške povzdigujejo oblikovno
zelo zahtevne refleksivne pesmi iz osrednjega pesnikovega obdobja (to so predvsem pesmi z bivanjsko temtiko oz. soneti), srednješolci in študenti više vrednotijo jezikovno bolj preproste Prešernove pesmi, ki jih laže razumejo. Najbolj umetniške so jim tiste pesmi, ki jih zaradi dramatične zgodbe in humorne obarvanosti globlje doživijo.
Ključne besede: vrednotenje, literarna zgodovina, recepcija, Prešeren, empirična raziskava
Objavljeno v RUNG: 19.08.2016; Ogledov: 5293; Prenosov: 216
 Celotno besedilo (537,62 KB) |
222. Evaluation of France Prešeren's PoemsZoran Božič, 2014, izvirni znanstveni članek Opis: The paper, referring to the school selection of Prešeren's poems, deals with the problem of evaluating Prešeren's poems. When selecting literary texts for secondary school reading books, the modern literature didactics recommend giving priority to the principles of reception and literary history. A study of the evaluation criteria of three leading experts on Prešeren from the second half of the 20th century brings recognition that, in spite of significant differences between them, literary historians, above all, value formally complex and receptively demanding poems belonging to the central period of Prešeren's romanticism. Although the influence of literary-historical principle is also noticed in secondary school students, these attribute the most value to Prešeren's poems with simple forms and less demanding reception, predominantly those that have a story, are easier to understand and provide a complete experience.
Ključne besede: France Prešeren's poems, literary history, reception, evaluation, empirical research
Objavljeno v RUNG: 17.08.2016; Ogledov: 5068; Prenosov: 36
 Povezava na celotno besedilo |
223. Literatura Damirja Feigla kot zgodovinski, šolski in nacionalni fenomenZoran Božič, 2012, izvirni znanstveni članek Opis: Damir Feigel, primorski pisec humoristične proze, ki je največ ustvarjal v obdobju med dvema vojnama, je s stališča slovenske literarne zgodovine nedvomno obrobni avtor. Podobno je z njegovo prisotnostjo v slovenskih srednješolskih berilih, saj so se odlomki iz Feiglovih leposlovnih besedil pojavili le v zamejskih berilih, in sicer najprej v Budalovem Slovenskem cvetniku leta 1928, po drugi vojni pa še v Čekutovi Slovenski čitanki leta 1947 in v Slovenski čitanki za II. razred Mare Blažina s sodelavci leta 1948. V zadnjih desetletjih se povečuje zanimanje za Feigla kot pisca pustolovske, znanstvenofantastične in humoristične proze. Vsekakor pa je premalo ovrednotena vloga njegove humoristične literature v obdobju fašizma, ko je podobno kot širše znani France Bevk pomagal ohranjati slovensko pisano besedo in s tehniko prikritega sporočila spodbujal nacionalno zavest.
Ključne besede: Damir Feigel, literarna zgodovina, šolska berila, kanonizacija, maskiranje sporočila
Objavljeno v RUNG: 19.07.2016; Ogledov: 4426; Prenosov: 243
Celotno besedilo (190,52 KB) |
224. |
225. |
226. |
227. |
228. |
229. |
230. Pesnica Ljubka Šorli in njen Venec spominčic možu na grob v luči PrešernovegaZoran Božič, 2010, samostojni znanstveni sestavek ali poglavje v monografski publikaciji Opis: Poetika Ljubke Šorli se pretežno zgleduje po oblikovnih vzorcih slovenskega pesniškega prvaka Franceta Prešerna, njen pesniški jezik pa izhaja iz preproste in melodične pesniške besede rojaka Simona Gregorčiča. Sonetni venec, ki ga je posvetila svojemu
možu Lojzetu Bratužu, ne more skriti podobnosti s Prešernovo umetnino, posvečeno Juliji Primic. Ta podobnost ne vključuje samo zunanjih, formalnih sestavin, temveč obe pesnitvi povezujejo tri vodilne teme: ljubezen, narod in poezija, ki ima v Prešernovi
pesnitvi isto vlogo kot pri Ljubki Šorli religija. V obeh primerih gre za idealiteto, ki omogoča izhod iz bivanjske stiske lirskega subjekta. Če je pri Prešernu njegovo
narodnoozaveščevalno poslanstvo poudarjeno, je pri Šorlijevi prikrito; Prešeren je ubesedil pesem upanja, Ljubka Šorli pesem večnega in žalostnega spomina. Ne glede na pomembno razliko v slogovnem prijemu je v obeh pesnitvah temeljni odnos med lirskim
subjektom in idealiteto izrazito disharmoničen.
Ključne besede: literarni kanon, klasičen pesniški izraz, sonetni venec, France Prešeren, Lojze Bratuž, ljubezenska poezija, domoljubje, religiozna tematika, disharmonija
Objavljeno v RUNG: 18.07.2016; Ogledov: 4832; Prenosov: 0
Gradivo ima več datotek! Več... |
