241. The Problem of Interpreting and Receiving Prešeren's Poem To the PoetZoran Božič, 2014, izvirni znanstveni članek Opis: The poem To the Poet represents one of the pinnacles of Prešeren's artistic expression, however, numerous interpreters had difficulties with its extreme pessimism. In accordance with the belief that one should first and foremost recognise “the sharp-sighted eagle” in the first national poet, interpreters tried to revaluate this
pessimism with the cult of poetic mission. Empirical reception test demonstrated that the structure of the poem actually enables diverse, even completely illogical understandings of rhetorical questions, most probably on account of psychological influence of negation.
Ključne besede: empirical test, interpretation, Prešeren, reception, To the Poet
Objavljeno v RUNG: 31.03.2016; Ogledov: 4897; Prenosov: 251
 Celotno besedilo (190,92 KB) |
242. The Baptism at the Savica by France Prešeren as a Successful Attempt to Outwit Censorship: a Romantic Confession of a Defeated Person, a Member of an Unfree NationZoran Božič, 2014, izvirni znanstveni članek Opis: Baptism at the Savica, an epic about the loss of Slovenian independence, can also be understood as a successful attempt by France Prešeren to outwit censors and use the form of a historic tale as a metaphor for expressing the content which, due to censorship, had to be omitted from his elegy Dem Andenken des Matthias Čop. Such an approach can help us resolve several
apparent contradictions, shown in the interpretative history of the Baptism, such as the problem of Prešeren’s own characterisation of the poem in his letter to Čelakovský, or the question of Črtomir’s conversion at the end of the third part of this epic poem.In the 20th century, several interpretations came into being that understood Črtomir’s conversion to Christianity as an inevitable choice made by Slovenians in favour of a stronger, uniquely prospective Western culture circle, which serves as justification for Črtomir’s renunciation of freedom-loving Slovenianhood. According to the new understanding of The Baptism at the Savica, there are two Črtomirs, one is the hero and the other is the defeated one (the former, as he himself would like to be, is only an illusion by Prešeren, and the latter, as he indeed is, is the one with whom the poet completely
identifies himself), and the final message of the epic poem is understood as a condemnation of national inequality.
Ključne besede: Prešeren, Baptism at the Savica, open work, censorship, interpretation, national inequality
Objavljeno v RUNG: 31.03.2016; Ogledov: 4802; Prenosov: 297
Celotno besedilo (191,44 KB) |
243. Sprejemanje Prešernovih pesmi: razumevanje,nerazumevanje, oboževanjeZoran Božič, 2007, izvirni znanstveni članek Opis: Prva mnenja o recepcijski zahtevnosti Prešernovih pesmi so se pojavila že v času njegovega življenja, obsežne razlage pesmi in opozorila na napake v razumevanju pa dokazujejo, da imajo
težave s Prešernovo poezijo tudi izobraženci. Raziskava Bože Krakar Vogel je potrdila zelo slab kognitivni odziv celo pri študentih slovenistike, s tem da le-ti Prešernove pesmi vseeno visoko vrednotijo, kar lahko pojasnimo z mitičnimi razsežnostmi nacionalnega pesniškega prvaka. Primerjava
Krsta pri Savici z Jenkovim Ognjeplamtičem razkriva, zakaj je Prešernova romantična pesnitev recepcijsko bolj zahtevna, to spoznanje pa potrjuje empirična raziskava v prvem letniku
ekonomske gimnazije, ki je izpričala izjemno slabo razumevanje Krsta pri Savici.
Ključne besede: Prešeren, poezija, recepcija, razumevanje, nacionalni mit
Objavljeno v RUNG: 31.03.2016; Ogledov: 4311; Prenosov: 233
Celotno besedilo (221,88 KB) |
244. Vrednotenje Prešernovih pesmi kot recepcijski problemZoran Božič, 2011, izvirni znanstveni članek Opis: Razprava v povezavi s šolskim izborom Prešernovih pesmi obravnava problem vrednotenja Prešernovih pesmi. Sodobna didaktika književnosti pri izboru leposlovnih besedil v srednješolskih berilih priporoča predvsem upoštevanje recepcijskega in literarnozgodovinskega načela. Raziskava vrednotenjskih meril treh vodilnih prešernoslovcev druge polovice 20. stoletja prinaša spoznanje, da kljub temu, da med njimi obstajajo tudi pomembne razlike, literarni zgodovinarji najviše vrednotijo predvsem formalno zapletene in recepcijsko zahtevne pesmi iz osrednjega obdobja Prešernove romantike. Čeprav se tudi pri dijakih pozna
vpliv literarnozgodovinskega načela, ti najviše vrednotijo formalno preprostejše in recepcijsko manj zahtevne Prešernove pesmi, predvsem tiste, ki imajo zgodbo, so laže razumljive in
omogočajo polno doživljanje.
Ključne besede: Prešeren, vrednotenje, recepcija, literarna zgodovina, srednja šola
Objavljeno v RUNG: 31.03.2016; Ogledov: 4281; Prenosov: 236
Celotno besedilo (503,05 KB) |
245. Podoba govorne slovenščine v TV-igri Avtostop Dušana JovanovičaZoran Božič, 1974, izvirni znanstveni članek Opis: Pisatelj D. Jovanovič označuje svoje osebe glede na njihovo družbeno in zemljepisno pripadnost s količino glasoslovnih značilnosti posameznih socialnih zvrsti (zbornega jezika, splošnega in pokrajinskega pogovornega j., narečja).
Za vse te vrste jezika je značilna nedosledna razvrstitev glasoslovnih značilnosti. Nezborno besedje in oblikoslovje s skladnjo krepijo to zvrstno razslojenost. Uporaba sredstev za karakterizacijo je zavestna.
Ključne besede: jezikoslovje, socialne zvrsti, televizija, književnost, Jovanovič
Objavljeno v RUNG: 31.03.2016; Ogledov: 4765; Prenosov: 128
Gradivo ima več datotek! Več... |
246. Na Kanalskem velike možnosti za pridelavo kakovostnega sadjaZoran Božič, 2016, intervju Opis: Dr. Zoran Božič je profesor na SETŠ Nova Gorica in predavatelj na Univerzi v Novi Gorici, v zadnjem mandatu je bil izvoljen v državni zbor kot predstavnik vzgoje in izobraževanja. V prostem času, ki ga sicer ni ravno veliko, se ukvarja z vzgojo starih sort sadnega drevja.
Ključne besede: sadjarstvo, stare sadne sorte, Goriška, sadovnjak Pod skalco, ekologija
Objavljeno v RUNG: 24.03.2016; Ogledov: 5351; Prenosov: 238
Celotno besedilo (936,34 KB) |
247. Empirical Research: How to Improve Reception of Classical PoetryZoran Božič, 2015, izvirni znanstveni članek Opis: An empirical study of understanding The Baptism at the Savica showed that Slovenian high school students had notable difficulties in decoding the basic meanings of Prešeren’s poem. In literature, didactics offer three methods of facilitating
reception of complex classical poetry: linguistic modernisation, addition of notes,and transmission into prose. Due to the cult status of Prešeren’s poetry, modernizations can only be limited, while commenting hinders a spontaneous reading experience;
as a result, only prosification entirely solves the problems of pronounced archaization, inverted word order and abundant metaphors in Prešeren’s lines.This was confirmed by an empirical study in which high school students, who read the prozification together with the verses from The Baptism at the Savica, attested
a comprehension which was twice as good as comprehension of students who only read the poetry.
Ključne besede: empirical research, reception, France Prešeren, The Baptism at the
Savica, prosification
Objavljeno v RUNG: 23.03.2016; Ogledov: 4861; Prenosov: 226
Celotno besedilo (303,74 KB) |
248. Delo Franceta Bevka v luči literarne zgodovine in srednješolskih berilZoran Božič, 2014, izvirni znanstveni članek Opis: Prispevek predstavlja literarnozgodovinski pogled na vlogo in pomen leposlovnega dela Franceta Bevka in ga primerja z njegovim položajem v srednješolskih berilih. Zaradi vzporejanja z literarnozgodovinsko in šolsko usodo Ivana Preglja in Cirila Kosmača se primerjava osredotoča na obdobje po drugi svetovni vojni. Medtem ko se je Bevkov literarnozgodovinski položaj predvsem zaradi njegove narodnoozaveščevalne vloge v obdobju med dvema vojnama ohranjal, je po osamosvojitvi Slovenije postal obroben srednješolski avtor. Edino besedilo, ki ga (neobvezno) prinašajo sodobna srednješolska berila, je znani Bevkov roman Kaplan Martin Čedermac.
Ključne besede: slovenski pisatelji, literarna zgodovina, srednješolska berila, kanonizacija, recepcija, didaktika
Objavljeno v RUNG: 30.12.2015; Ogledov: 5413; Prenosov: 204
Celotno besedilo (347,15 KB) |
249. |
250. Pet tolminskih književnikov med literarnozgodovinsko in šolsko kanonizacijoZoran Božič, 2014, izvirni znanstveni članek Opis: Pet tolminskih književnikov, ki smo jim zaradi okroglih obletnic rojstva ali smrti na prelomu desetletja posvečali posebno pozornost, ni mogla prezreti skoraj nobena slovenska literarna zgodovina, čeprav so jim sestavljavci podeljevali različen kanonični status. Še večje razlike med njimi se pokažejo pri analizi srednješolskih beril, v katerih se pri izbiri avtorjev in njihovih leposlovnih del poleg literarnozgodovinskih uporabljajo tudi druga, predvsem recepcijska merila. V slovenskih literarnozgodovinskih priročnikih imajo najvišji kanonični položaj Ivan Pregelj, France Bevk in Ciril Kosmač. Saša Vuga v zadnjih desetletjih opazno pridobiva na pomenu, medtem ko je Ljubka Šorli prejkone obrobna avtorica. V slovenskih srednješolskih berilih test časa daje vedno večjo težo umetniški besedi Kosmača, Bevkova literatura po osamosvojitvi postaja manj pomembna, Vuga pa se zaradi izjemne recepcijske zahtevnosti sploh ni uvrščal v srednješolska berila.
Ključne besede: kanonizacija, literarna zgodovina, srednješolska berila, literarna recepcija
Objavljeno v RUNG: 22.01.2015; Ogledov: 5726; Prenosov: 178
 Povezava na celotno besedilo
Gradivo ima več datotek! Več... |
