Repozitorij Univerze v Novi Gorici

Iskanje po repozitoriju
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


31 - 40 / 258
Na začetekNa prejšnjo stran12345678910Na naslednjo stranNa konec
31.
Pogovor z dr. Zoranom Božičem
Zoran Božič, Anika Velišček, druga izvedena dela

Opis: Pogovor Anike Velišček z novogoriškim šolnikom, publicistom, univerzitetnim predavateljem, politikom in sadjarjem.
Ključne besede: šolstvo, prešernoslovje, sadjarstvo
Objavljeno v RUNG: 14.10.2019; Ogledov: 2961; Prenosov: 0
Gradivo ima več datotek! Več...

32.
Bomo s samostojno državo izgubili svoj učni jezik? : Pobuda za oceno ustavnosti 8. člena Zakona o visokem šolstvu
Zoran Božič, 2019, objavljeni strokovni prispevek na konferenci (vabljeno predavanje)

Opis: Prispevek problematizira uvajanje poučevanja v tujem jeziku na slovenskih državnih univerzah. Pri tem upošteva zgodovinske okoliščine nastanka slovenske države in se sklicuje na Ustavo RS, ki kot uradni jezik določa slovenščino.
Ključne besede: slovenščina, učni jezik, visoko šolstvo, ustava, internacionalizacija
Objavljeno v RUNG: 14.10.2019; Ogledov: 2804; Prenosov: 0
Gradivo ima več datotek! Več...

33.
BIBLIOGRAFIJA, RAZVRSTITEV IN OVREDNOTENJE PODLISTKOV V ČASOPISU GORICA (1899–1914)
Anej Žagar, 2019, magistrsko delo

Opis: Magistrska naloga obravnava rubriko podlistek v goriškem časopisu Gorica, ki izhajal med letoma 1899 in 1914. Časopis je pripadal katoliškemu taboru. Glavni namen magistrskega dela je bil pregledati vse časopisne izvode omenjenega časopisa in iz tega narediti kronološki bibliografski zapis vseh podlistkov časopisa Gorica. Pri tem se je poskušalo ugotoviti in razbrati, kdo so avtorji del v podlistku (pri prevedenih delih pa tudi prevajalca), ki je po navadi podpisan s psevdonimom, kraticami oziroma kako drugače, in nato ovrednotiti rezultate. Vseh številk časopisa Gorica je 1501, 1183 številk jih podlistek vsebuje, 318 številk pa je brez podlistka. Podlistki se delijo na leposlovne podlistke in na polliterarne podlistke. V leposlovnih podlistkih se pojavljajo vse tri literarne zvrsti. V polliterarnih podlistkih prevladujejo književne kritike in kritike gledaliških predstav. Obravnava podlistkov časopisa Gorica v magistrskem delu prinaša nove ugotovitve, saj se pred tem še nobeden raziskovalec ni natančneje ukvarjal s časopisom Gorica in z omenjeno rubriko, prav tako o časopisu ni veliko napisanega v drugih virih.
Ključne besede: časopis, Gorica, podlistek, bibliografija, leposlovje, prevodi, polliterarne objave, avtorstvo, poezija, proza, dramatika.
Objavljeno v RUNG: 14.10.2019; Ogledov: 3892; Prenosov: 138
.pdf Celotno besedilo (285,27 KB)

34.
Pomen in vpliv čustev pri poučevanju književnosti v osnovni šoli
Lara Brankovič, 2019, magistrsko delo

Opis: Magistrsko delo obravnava pomen in vpliv čustev pri poučevanju književnosti v osnovni šoli. Osrednji cilji učnega načrta slovenščine v osnovni šoli (Poznanovič Jezeršek, 2011) so razumevanje, doživljanje in vrednotenje, povsem pa je pozabljen čustveni vidik branja in poslušanja besedila. V teoretičnem delu magistrskega dela najprej predstavimo čustva, vlogo čustev pri branju in pomen bralne motivacije, v nadaljevanju se posvetimo čustvom pri pouku književnosti v osnovni šoli – pomen in vpliv na učitelje in učence, osvetlimo pomembne točke učnega načrta slovenščine za osnovne šole, predstavimo potrebne kompetence učitelja in tri različne metode dela pri poučevanju književnosti. V empiričnem delu magistrskega dela predstavimo rezultate empiričnega preizkusa, in sicer rezultate intervjujev z učiteljicami, rezultate anketnih vprašalnikov ter preverjanj znanja, ki so jih oddali učenci po izvedbi vseh treh šolskih ur književnosti, kjer smo pri vsaki šolski uri uporabili različno metodo dela – šolsko interpretacijo, bralnomotivacijsko strategijo in glasno interpretativno branje. Magistrsko nalogo sklepa ugotovitev, da učiteljice s svojim čustvovanjem, osebnostjo, branjem in odzivi na prebrano pomembno vplivajo na čustveno aktivnost učencev ter da so učenci najbolj čustveno aktivni pri glasnem interpretativnem branju in poslušanju.
Ključne besede: didaktika, književnost, osnovna šola, čustva, šolska interpretacija, bralnomotivacijska strategija, glasno interpretativno branje
Objavljeno v RUNG: 30.09.2019; Ogledov: 4874; Prenosov: 224
.pdf Celotno besedilo (850,35 KB)

35.
Prešernove pesmi - aktualne, nemoralne ali preprosto genialne?
Zoran Božič, druga izvedena dela

Opis: Predstavitev manj znanih posebnosti Prešernove poezije.
Ključne besede: France Prešeren, romantika, klasična poezija, slovenska književnost, razumevanje literature, literarno vrednotenje, državna himna, Zdravljica, vlada RS, Boris Pahor
Objavljeno v RUNG: 09.05.2019; Ogledov: 3131; Prenosov: 0
Gradivo ima več datotek! Več...

36.
Obravnava črtic Ivana Cankarja v gimnaziji s pomočjo bralnomotivacijskih strategij
Ana Cukjati, 2019, magistrsko delo

Opis: Magistrsko delo obravnava črtice Ivana Cankarja, ki so v učnem načrtu za slovenščino za splošne, klasične in strokovne gimnazije (Poznanovič Jezeršek in drugi, 2008) uvrščene med obveznoizbirna besedila, in njihove didaktizacije na podlagi bralnomotivacijskih strategij M. Sarto. V teoretičnem delu orišemo poglavja učnega načrta, vezana na pouk književnosti, predstavimo za gimnazijo obveznoizbirne Cankarjeve črtice, primerjamo njihovo sedanjo obravnavo v nekaterih srednješolskih učbenikih in berilih ter razložimo pomembnost učne motivacije za branje in učno uspešnost. Nazadnje je v teoretičnem delu predstavljena vsebina priročnika M. Sarto Strategije motiviranja za branje (2015) kot drugačna možnost didaktizacij Cankarjeve proze. V empiričnem delu razložimo problem obravnave Cankarjevih črtic v gimnazijah ter opišemo cilje in metodologijo naše raziskave, ki vključuje izdelavo didaktizacij Cankarjevih črtic s pomočjo bralnomotivacijskih strategij, preizkus ene od didaktizacij na gimnaziji, vzporedno z obravnavo na podlagi berila Branja 3 (Ambrož in drugi, 2002), in oceno izvedbe obeh ur, vprašalnik za učitelje in učiteljice slovenščine na gimnazijah o obravnavi Cankarjeve proze ter vprašalnik za dijake in dijakinje o razumevanju obravnavane črtice pred in po obravnavi s pomočjo bralnomotivacijske strategije in berila Branja 3. Magistrsko delo sklepa analiza rezultatov raziskave: dijaki in dijakinje so bili bolj motivirani pri obravnavi črtice na podlagi bralnomotivacijske strategije.
Ključne besede: gimnazija, črtice Ivana Cankarja, bralnomotivacijske strategije, motiviranje za branje, Montserrat Sarto
Objavljeno v RUNG: 26.04.2019; Ogledov: 4594; Prenosov: 178
.pdf Celotno besedilo (1,05 MB)

37.
Parisina (learning chain)
Zoran Božič, George Gordon Byron, Marjanca Prelog, drugo učno gradivo

Opis: Didaktična prezentacija znamenite Byronove povesti v verzih.
Ključne besede: učna veriga, angleška književnost, romantika, George Gordon Byron, povest v verzih, Ferrara, srednji vek, Italija, Marjanca Prelog
Objavljeno v RUNG: 11.04.2019; Ogledov: 2851; Prenosov: 115
.pdf Celotno besedilo (680,15 KB)

38.
Zakaj univerza v Novi Gorici in kje?
Zoran Božič, 2019, poljudni članek

Opis: Odmev na intervju z dr. Danilom Zavrtanikom, rektorjem Univerze v Novi Gorici, in sicer v sklopu štirih prispevkov pod naslovom Univerza in kampus v solkanskem kamnolomu.
Ključne besede: univerza, lokacija, kamnolom, Solkan, geografsko vozlišče, zahodna narodnostna meja, reka Soča
Objavljeno v RUNG: 10.04.2019; Ogledov: 3096; Prenosov: 125
.pdf Celotno besedilo (616,95 KB)

39.
The Old Man and the Sea (learning chain)
Zoran Božič, Ernest Hemingway, Marjanca Prelog, drugo učno gradivo

Opis: Didaktična prezentacija znamenite novele Ernesta Hemingwaya.
Ključne besede: novela, ameriška književnost, eksistencializem, Starec in morje, učna veriga, didaktika, Kuba
Objavljeno v RUNG: 01.04.2019; Ogledov: 3314; Prenosov: 0
Gradivo ima več datotek! Več...

40.
Recenzija monografije Razvijanje ključnih zmožnosti pri pouku književnosti v gimnaziji
Zoran Božič, 2019, recenzija, prikaz knjige, kritika

Opis: Recenzija monografije Jožice Jožef Beg, ki je izšla v zbirki Slavistična knjižnica (20). Recenzija vključuje kritičen odnos do teorije ključnih zmožnosti (kompetenc) in do sedanjega gimnazijskega pouka književnosti in splošne mature.
Ključne besede: Jožica Jožef Beg, didaktika, srednja šola, gimnazija, ključne zmožnosti, kompetence, književnost, matura, izobraževanje
Objavljeno v RUNG: 29.03.2019; Ogledov: 3854; Prenosov: 0
Gradivo ima več datotek! Več...

Iskanje izvedeno v 0.08 sek.
Na vrh