Repozitorij Univerze v Novi Gorici

Iskanje po repozitoriju
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


111 - 120 / 237
Na začetekNa prejšnjo stran891011121314151617Na naslednjo stranNa konec
111.
Recenzija monografije Razvijanje ključnih zmožnosti pri pouku književnosti v gimnaziji
Zoran Božič, 2019, recenzija, prikaz knjige, kritika

Opis: Recenzija monografije Jožice Jožef Beg, ki je izšla v zbirki Slavistična knjižnica (20). Recenzija vključuje kritičen odnos do teorije ključnih zmožnosti (kompetenc) in do sedanjega gimnazijskega pouka književnosti in splošne mature.
Najdeno v: osebi
Ključne besede: Jožica Jožef Beg, didaktika, srednja šola, gimnazija, ključne zmožnosti, kompetence, književnost, matura, izobraževanje
Objavljeno: 29.03.2019; Ogledov: 417; Prenosov: 0
.pdf Polno besedilo (1,12 MB)

112.
Parisina (learning chain)
George Gordon Byron, Zoran Božič, Marjanca Prelog, drugo učno gradivo

Opis: Didaktična prezentacija znamenite Byronove povesti v verzih.
Najdeno v: osebi
Ključne besede: učna veriga, angleška književnost, romantika, George Gordon Byron, povest v verzih, Ferrara, srednji vek, Italija, Marjanca Prelog
Objavljeno: 11.04.2019; Ogledov: 286; Prenosov: 21
.pdf Polno besedilo (680,15 KB)

113.
Pomen in vpliv čustev pri poučevanju književnosti v osnovni šoli
Lara Brankovič, 2019, magistrsko delo

Opis: Magistrsko delo obravnava pomen in vpliv čustev pri poučevanju književnosti v osnovni šoli. Osrednji cilji učnega načrta slovenščine v osnovni šoli (Poznanovič Jezeršek, 2011) so razumevanje, doživljanje in vrednotenje, povsem pa je pozabljen čustveni vidik branja in poslušanja besedila. V teoretičnem delu magistrskega dela najprej predstavimo čustva, vlogo čustev pri branju in pomen bralne motivacije, v nadaljevanju se posvetimo čustvom pri pouku književnosti v osnovni šoli – pomen in vpliv na učitelje in učence, osvetlimo pomembne točke učnega načrta slovenščine za osnovne šole, predstavimo potrebne kompetence učitelja in tri različne metode dela pri poučevanju književnosti. V empiričnem delu magistrskega dela predstavimo rezultate empiričnega preizkusa, in sicer rezultate intervjujev z učiteljicami, rezultate anketnih vprašalnikov ter preverjanj znanja, ki so jih oddali učenci po izvedbi vseh treh šolskih ur književnosti, kjer smo pri vsaki šolski uri uporabili različno metodo dela – šolsko interpretacijo, bralnomotivacijsko strategijo in glasno interpretativno branje. Magistrsko nalogo sklepa ugotovitev, da učiteljice s svojim čustvovanjem, osebnostjo, branjem in odzivi na prebrano pomembno vplivajo na čustveno aktivnost učencev ter da so učenci najbolj čustveno aktivni pri glasnem interpretativnem branju in poslušanju.
Najdeno v: osebi
Ključne besede: didaktika, književnost, osnovna šola, čustva, šolska interpretacija, bralnomotivacijska strategija, glasno interpretativno branje
Objavljeno: 30.09.2019; Ogledov: 291; Prenosov: 24
.pdf Polno besedilo (850,35 KB)

114.
BIBLIOGRAFIJA, RAZVRSTITEV IN OVREDNOTENJE PODLISTKOV V ČASOPISU GORICA (1899–1914)
Anej Žagar, 2019, magistrsko delo

Opis: Magistrska naloga obravnava rubriko podlistek v goriškem časopisu Gorica, ki izhajal med letoma 1899 in 1914. Časopis je pripadal katoliškemu taboru. Glavni namen magistrskega dela je bil pregledati vse časopisne izvode omenjenega časopisa in iz tega narediti kronološki bibliografski zapis vseh podlistkov časopisa Gorica. Pri tem se je poskušalo ugotoviti in razbrati, kdo so avtorji del v podlistku (pri prevedenih delih pa tudi prevajalca), ki je po navadi podpisan s psevdonimom, kraticami oziroma kako drugače, in nato ovrednotiti rezultate. Vseh številk časopisa Gorica je 1501, 1183 številk jih podlistek vsebuje, 318 številk pa je brez podlistka. Podlistki se delijo na leposlovne podlistke in na polliterarne podlistke. V leposlovnih podlistkih se pojavljajo vse tri literarne zvrsti. V polliterarnih podlistkih prevladujejo književne kritike in kritike gledaliških predstav. Obravnava podlistkov časopisa Gorica v magistrskem delu prinaša nove ugotovitve, saj se pred tem še nobeden raziskovalec ni natančneje ukvarjal s časopisom Gorica in z omenjeno rubriko, prav tako o časopisu ni veliko napisanega v drugih virih.
Najdeno v: osebi
Ključne besede: časopis, Gorica, podlistek, bibliografija, leposlovje, prevodi, polliterarne objave, avtorstvo, poezija, proza, dramatika.
Objavljeno: 14.10.2019; Ogledov: 204; Prenosov: 17
.pdf Polno besedilo (285,27 KB)

115.
Korpus Šolar in zanesljivost ocenjevanja šolskih pisnih nalog na različnih stopnjah šolanja emagistrsko delo
Marjana Tinta, 2019, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu je narejena primerjava slovničnih in slogovnih popravkov šolskih pisnih nalog v korpusu Šolar in skupini učiteljev prostovoljcev. Predstavljeni so popravki, ki so v korpusu razvrščeni po tipih: napake zapisa, napake besedišča, napake oblike in napake skladnje, in sicer tudi z vidika pogostnosti. Predstavljene so raziskave o problemih pri objektivnosti ocenjevanja. V empiričnem delu je narejena podrobna analiza popravkov v treh izbranih pisnih izdelkih iz korpusa Šolar, ki jih je popravila skupina devetih učiteljev slovenščine v srednjih in osnovnih šolah. Ugotovljeno je bilo, da so pravopisno-oblikoslovni popravki po pričakovanjih med sabo bolj prekrivni, medtem ko prihaja pri stilnih in skladenjskih do odstopanj. Neujemanje ugotavljam tudi pri ocenah ocenjevalcev.
Najdeno v: osebi
Ključne besede: korpus Šolar, napake zapisa, napake besedišča, napake oblike, napake skladnje, neustrezno črkovanje, neustrezna raba ločil, napake pisanja skupaj oziroma narazen, napake pisanja z malo oziroma veliko začetnico, napake zapisa številk, napake besednega reda, napake izpusta, napake odvečnih podatkov, napake strukture, objektivnost ocenjevanja, zanesljivost med ocenjevalci
Objavljeno: 23.10.2019; Ogledov: 207; Prenosov: 15
.pdf Polno besedilo (1,15 MB)

116.
Dr. Prešeren v petih dejanjih in petih zgodbah
Zoran Božič, 2019, strokovni članek

Opis: Prispevek predstavlja Prešernovo trpeče življenje in razloge zanj, predvsem pa njegovo kanonsko pot od nesvetniškega življenja do položaja kulturnega svetnika številka ena. Pri tem opozarja na svež pristop Nede Rusjan Bric v dramskem besedilu Dr. Prešeren. Sledijo prikaz cenzure Prešernovih pesmi, njihove moralne spornosti v drugi polovici 19. stoletja, humornega Prešerna in Jenka, ki ni hotel biti Prešeren.
Najdeno v: osebi
Ključne besede: France Prešeren, kulturni svetnik, kanonizacija, dramatika, Neda Rusjan Bric, Prešernovo gledališče Kranj, Anton Janežič, Krst pri Savici, srednješolska berila, Anton Mahnič, ljubezenske pesmi, Rimski katolik, Sveti Senan, parodija, Simon Jenko, Ognjeplamtič, Nezakonska mati, Prešernov gaj
Objavljeno: 05.01.2020; Ogledov: 92; Prenosov: 0
.pdf Polno besedilo (6,24 MB)

117.
Vrednotenje Prešernovih pesmi kot recepcijski problem
Zoran Božič, 2011, izvirni znanstveni članek

Opis: Razprava v povezavi s šolskim izborom Prešernovih pesmi obravnava problem vrednotenja Prešernovih pesmi. Sodobna didaktika književnosti pri izboru leposlovnih besedil v srednješolskih berilih priporoča predvsem upoštevanje recepcijskega in literarnozgodovinskega načela. Raziskava vrednotenjskih meril treh vodilnih prešernoslovcev druge polovice 20. stoletja prinaša spoznanje, da kljub temu, da med njimi obstajajo tudi pomembne razlike, literarni zgodovinarji najviše vrednotijo predvsem formalno zapletene in recepcijsko zahtevne pesmi iz osrednjega obdobja Prešernove romantike. Čeprav se tudi pri dijakih pozna vpliv literarnozgodovinskega načela, ti najviše vrednotijo formalno preprostejše in recepcijsko manj zahtevne Prešernove pesmi, predvsem tiste, ki imajo zgodbo, so laže razumljive in omogočajo polno doživljanje.
Najdeno v: osebi
Ključne besede: Prešeren, vrednotenje, recepcija, literarna zgodovina, srednja šola
Objavljeno: 31.03.2016; Ogledov: 1390; Prenosov: 139
.pdf Polno besedilo (503,05 KB)

118.
Podoba govorne slovenščine v TV-igri Avtostop Dušana Jovanoviča
Zoran Božič, 1974, izvirni znanstveni članek

Opis: Pisatelj D. Jovanovič označuje svoje osebe glede na njihovo družbeno in zemljepisno pripadnost s količino glasoslovnih značilnosti posameznih socialnih zvrsti (zbornega jezika, splošnega in pokrajinskega pogovornega j., narečja). Za vse te vrste jezika je značilna nedosledna razvrstitev glasoslovnih značilnosti. Nezborno besedje in oblikoslovje s skladnjo krepijo to zvrstno razslojenost. Uporaba sredstev za karakterizacijo je zavestna.
Najdeno v: osebi
Ključne besede: jezikoslovje, socialne zvrsti, televizija, književnost, Jovanovič
Objavljeno: 31.03.2016; Ogledov: 1618; Prenosov: 35
.pdf Polno besedilo (24,55 MB)

119.
Izjava o noveli Zakona o varstvu okolja
Zoran Božič, radijski ali tv dogodek

Najdeno v: osebi
Ključne besede: zakonodaja, varstvo okolja, Evropska unija, Državni svet, degradirano območje
Objavljeno: 11.04.2016; Ogledov: 1672; Prenosov: 0

120.
Stare sadne sorte na Goriškem 3-4
Gregor Božič, Zoran Božič, Jana Kocjan, 2013, strokovna monografija

Opis: Drugi del publikacije najprej predstavlja pomen starih sadnih sort za drevesnice in ljubiteljske sadjarje, za tem pa terensko raziskavo ohranjenih starih sort v Soški dolini, Brdoih in Vipavski dolini. Sledi predstavitev italijanske organizacije Archeologia arborea in jesenskih in zimskih sort: slive, fige, jablane, pozne hruške in škorš. Na koncu sta opis projekta Rehabilitacija starih in avtohtonih sort sadja v goriški regiji ter prikaz vzorčnega visokodebelnega sadovnjaka Pod skalco v Brdih.
Najdeno v: osebi
Ključne besede: agronomija, sadjarstvo, Goriška, ekologija, kulturna dediščina
Objavljeno: 24.05.2016; Ogledov: 3028; Prenosov: 86
.pdf Polno besedilo (22,67 MB)

Iskanje izvedeno v 0 sek.
Na vrh