Repozitorij Univerze v Novi Gorici

Iskanje po repozitoriju
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


31 - 40 / 233
Na začetekNa prejšnjo stran12345678910Na naslednjo stranNa konec
31.
Literatura Damirja Feigla kot zgodovinski, šolski in nacionalni fenomen
Zoran Božič, 2012, izvirni znanstveni članek

Opis: Damir Feigel, primorski pisec humoristične proze, ki je največ ustvarjal v obdobju med dvema vojnama, je s stališča slovenske literarne zgodovine nedvomno obrobni avtor. Podobno je z njegovo prisotnostjo v slovenskih srednješolskih berilih, saj so se odlomki iz Feiglovih leposlovnih besedil pojavili le v zamejskih berilih, in sicer najprej v Budalovem Slovenskem cvetniku leta 1928, po drugi vojni pa še v Čekutovi Slovenski čitanki leta 1947 in v Slovenski čitanki za II. razred Mare Blažina s sodelavci leta 1948. V zadnjih desetletjih se povečuje zanimanje za Feigla kot pisca pustolovske, znanstvenofantastične in humoristične proze. Vsekakor pa je premalo ovrednotena vloga njegove humoristične literature v obdobju fašizma, ko je podobno kot širše znani France Bevk pomagal ohranjati slovensko pisano besedo in s tehniko prikritega sporočila spodbujal nacionalno zavest.
Najdeno v: osebi
Ključne besede: Damir Feigel, literarna zgodovina, šolska berila, kanonizacija, maskiranje sporočila
Objavljeno: 19.07.2016; Ogledov: 1365; Prenosov: 129
.pdf Polno besedilo (190,52 KB)

32.
Problem kvadrature Krsta
Božič Zoran, 2012, izvirni znanstveni članek

Opis: The Baptism at the Savica (in Slovene Krst pri Savici), the poem about the loss of the Slovenian independence, can be understood as Prešeren’s successful attempt to trick the censorship and to express, in a form of a historical narrative written as a metaphor, the very contents which had to be removed from his elegy Dem Andenken des Matthias Čop in consequence of the censorship interference. With such an approach quite a few apparent contradictions mentioned in the interpretative history of The Baptism can be solved, , such as the problem of Prešeren’s own labelling of the poem in his letter to Čelakovsky, or the problem of Črtomir’s conversion at the end of the third part of the poem. In the 20th century more interpretations arose, explaining Črtomir’s conversion to Christianity as the unavoidable decision of the Slovene nation for their only prospective solution: the stronger western cultural circle. This way they legitimize Črtomir’s renunciation of the freedom-loving Slovenian identity. This new understanding of the poem perceives two Črtomirs in The Baptism, the hero and the defeated one (the former is the one Prešeren himself would like to be, but it is only his poetic illusion, the latter is the Prešeren true self who the poet completely identifies with) and the final message of the poem as the judgement of the cultural non-equivalence. Krst pri Savici, pesnitev o izgubi slovenske neodvisnosti, lahko razumemo tudi kot uspešen Prešernov poskus pretentati cenzuro in v obliki zgodovinske zgodbe kot metafore izraziti tisto vsebino, ki jo je zaradi cenzurnega posega moral izpustiti v svoji elegiji Dem Andenken des Matthias Čop. S takim pristopom lahko razrešimo kar nekaj navideznih protislovij, izpričanih v interpretativni zgodovini Krsta, npr. problem Prešernove lastne označitve pesnitve v pismu Čelakovskemu ali problem Črtomirove spreobrnitve na koncu tretjega dela pesnitve. V 20. stoletju se je pojavilo več interpretacij, ki razumejo Črtomirovo pokristjanjenje kot neizogibno odločitev Slovencev za močnejši, edino perspektivni zahodni kulturni krog, s čimer legitimizirajo Črtomirovo zatajitev svobodoljubnega slovenstva. Novo razumevanje vidi v Krstu pri Savici dva Črtomira, prvega kot junaka in drugega kot poraženca (prvi, kakršen bi sam rad bil, je zgolj Prešernova pesniška utvara, z drugim, kakršen sam je, pa se pesnik popolnoma poistoveti), končno sporočilo pesnitve pa kot obsodbo kulturne neenakovrednosti.
Najdeno v: osebi
Ključne besede: Prešeren, Krst pri Savici, odprto delo, cenzura, interpretacija, kulturna neenakovrednost
Objavljeno: 19.08.2016; Ogledov: 1747; Prenosov: 129
.pdf Polno besedilo (183,82 KB)

33.
Literarno vrednotenje med literarno zgodovino in recepcijsko teorijo
Božič Zoran, 2013, izvirni znanstveni članek

Opis: The study of the evaluation criteria of the leading Slovenian Prešeren experts and their comparison with the experience and evaluation of Prešeren poems by Slovenian secondary school and university students have revealed a significant difference between the literary and receptive approach. While literary historians appreciate very complex reflective poems created during the poet’s most productive period (mostly the ones dealing with existential problems and the sonnets), high school and university students show more appreciation for Prešeren’s linguistically simpler poems, which they can understand better. The latter consider the poems they can experience more intensively, due to their dramatic stories and humour, to have a higher artistic value than others. Preučevanje vrednotenjskih meril vodilnih slovenskih prešernoslovcev in njihova primerjava z doživljanjem in vrednotenjem Prešernovih pesmi pri slovenskih srednješolcih in študentih je pokazalo, da obstaja med literarnozgodovinskim in recepcijskim pristopom bistvena razlika. Medtem ko literarni zgodovinarji kot najbolj umetniške povzdigujejo oblikovno zelo zahtevne refleksivne pesmi iz osrednjega pesnikovega obdobja (to so predvsem pesmi z bivanjsko temtiko oz. soneti), srednješolci in študenti više vrednotijo jezikovno bolj preproste Prešernove pesmi, ki jih laže razumejo. Najbolj umetniške so jim tiste pesmi, ki jih zaradi dramatične zgodbe in humorne obarvanosti globlje doživijo.
Najdeno v: osebi
Ključne besede: vrednotenje, literarna zgodovina, recepcija, Prešeren, empirična raziskava
Objavljeno: 19.08.2016; Ogledov: 2049; Prenosov: 111
.pdf Polno besedilo (537,62 KB)

34.
PRIMERJAVA TREH MEDIJSKIH URESNIČITEV BALADE O TROBENTI IN OBLAKU CIRILA KOSMAČA (KNJIGA, FILM IN RADIJSKA IGRA)
Nina Pušnar, 2016, diplomsko delo

Opis: Diplomska naloga je osnovana na primerjavi treh medijskih uresničitev Balade o trobenti in oblaku: noveli Cirila Kosmača, filma režiserja Franceta Štiglica in radijske igre po radijski dramatizaciji Mitje Mejaka. V prvem delu najprej predstavim avtorje vseh treh uresničitev in izpostavim nekaj splošnih razlik med vsemi tremi različicami dela. Predstavim tudi glavne značilnosti obdobja, v katerem je nastala literarna predloga, in se dotaknem primerjave med bralcem, gledalcem in poslušalcem. V nadaljevanju primerjam vse tri medije in predstavim adaptacijo literarnega dela. Sledi tipologija pripovedovalca, nazadnje pa predstavim še vsebino vseh treh medijskih uresničitev. V drugem delu naloge primerjam vse tri medijske uresničitve, pri čemer se osredotočam na vsebino, pripovedovalca, simboliko, like, tematiko in motiviko, kompozicijo ter kraj in čas dogajanja. Na osnovi primerjave ugotovim, da med uresničitvami obstajajo pomembne razlike in zaključim, da je najboljša izmed vseh treh uresničitev Kosmačeva novela.
Najdeno v: osebi
Ključne besede: Balada o trobenti in oblaku, adaptacija dela, film, radijska igra, Ciril Kosmač, France Štiglic, Mitja Mejak
Objavljeno: 28.09.2016; Ogledov: 2065; Prenosov: 177
.pdf Polno besedilo (1,07 MB)

35.
Bum bum nad Avčami
Zoran Božič, 2008, strokovni članek

Opis: Dne 31. marca 1908. Movrnov boršt, dobre pol ure hoje iz Avč proti Banjšicam. Hladno spomladansko jutro, a napoveduje se jasen, sončen dan. Janez Kolenc iz Gorenjega Avščka ima opravke v gozdu in s seboj je vzel šestletnega sina, da tudi njega vzgoji v pridnega delavca. Ura je 8.45. Nenadoma zasliši močno šumenje in žvižganje, ozira se okrog, a ne vidi nič. Šum narašča in traja, traja. Preplašeni sinek se stisne k očetu. Nenadoma nekaj trešči v drevo, kakšnih štirideset metrov v blagem bregu pod njim, in Janez opazi pet centimetrov debelo vejo, ki se hrešče odlomi, v bližini jablane pa se vzdigne oblaček prahu. Kolenc je radoveden, a boji se približati drevesu, tudi zaradi na smrt prestrašenega otroka, ki ga priganja, naj odideta domov. Skrbni oče posluša sina, a doma mu radovednost ne da miru. Popoldne poišče bližnjega prijatelja, s katerim sta bila skupaj v vojski, in nemudoma pohitita v Boršte. Ob jablani najdeta jamico, obkroženo z ožganim listjem, in začneta kopati. Trideset centimetrov globoko ju čaka presenečenje: svetleč kovinski predmet, podoben ledvički, dolg za ped in težak dober kilogram. Skrbno ga zavijeta, spravita v malho in pohitita v Avče.
Najdeno v: osebi
Ključne besede: astronomija, meteorit Avče, Avstro-Ogrska, Soška dolina, Naravoslovni muzej Dunaj, Italija, topovska krogla
Objavljeno: 26.09.2016; Ogledov: 1053; Prenosov: 9

36.
Pesniški list 25: Janez Strehovec in Pesniški list 26: Miha Avanzo
Zoran Božič, 1976, recenzija, prikaz knjige, kritika

Opis: Ocena pesniških listov dveh mladih slovenskih pesnikov.
Najdeno v: osebi
Ključne besede: poezija, Janez Strehovec, Miha Avanzo
Objavljeno: 26.09.2016; Ogledov: 1014; Prenosov: 7

37.
Podoba govorne slovenščine v TV-igri Dušana Jovanoviča Avtostop
Zoran Božič, 1974, izvirni znanstveni članek

Opis: Pisatelj D. Jovanovič označuje svoje osebe glede na njihovo družbeno in zemljepisno pripadnost s količino glasoslovnih značilnosti posameznih socialnih zvrsti (zbornega jezika, splošnega in pokrajinskega pogovornega j., narečja). Za vse te vrste jezika je značilna nedosledna razvrstitev glasoslovnih značilnosti. Nezborno besedje in oblikoslovje s skladnjo krepijo to /.vrstno razslojenost. Uporaba sredstev za karakterizacijo je zavestna. In his TV play AVTOSTOP (Hitchhiking) D. Jovanovič characterizes his characters in respect of their social and geographical provenance by an amount of phonetic features characteristic of individual social kinds of language (of educated language, general and regional variants, dialect). All these kinds of language in the play show an inconsistent distribution of phonetic characteristics. Sub-standard vocabulary, us well as peculiar morphology and syntax contribute to this unstratification. Linguistic means of characterization are used by the author consciously.
Najdeno v: osebi
Ključne besede: govorjena beseda, slovenski jezik, socialne zvrsti, TV-igra, pogovorni jezik, karakterizacija
Objavljeno: 26.09.2016; Ogledov: 1273; Prenosov: 0
.pdf Polno besedilo (4,95 MB)

38.
Gregorčičeve pesmi v srednješolskih berilih
Zoran Božič, 2006, objavljeni znanstveni prispevek na konferenci

Opis: Gregorčičeve pesmi so se začele pojavljati v srednješolskih berilih relativno zgodaj (v Sketovih čitankah v osemdesetih letih devetnajstega stoletja), vendar to pretežno niso tiste pesmi, ki jih danes uvrščamo v ožji Gregorčičev kanon. Gre za pesmi, ki so ustrezale tedanjim ideološkim okvirom avtorjev srednješolskih beril, predvsem z nabožno in državotvorno vsebino v smislu gesla »Vse za vero, dom, cesarja!«. Druge, bolj sporne pesmi (Soči, Človeka nikar, Moj črni plašč), od katerih predvsem prvi dve danes uvrščamo v sam vrh Gregorčičeve poezije, so se začele pojavljati šele na začetku 20. stoletja oz. šele po prvi svetovni vojni. Pesem Soči je bila tudi kasneje (v obdobju fašizma pred drugo svetovno vojno in med okupacijo) zaznamovana in zato praviloma izločena. Gregorčičeve pesmi so v primerjavi z drugimi šolskimi avtorji skoraj osemdeset let sodile v najožji vrh (od 3. do 5. mesta), v šestdesetih letih 20. stoletja so še vedno cenjene, po šolski reformi v osemdesetih letih pa postane Gregorčič marginalen avtor. Drugače kot v osrednjih slovenskih berilih je v zamejskih primorskih čitankah, kjer je Gregorčič še vedno cenjen pesnik. Le poesie di Simon Gregorčič cominciarono ad apparire nei libri di lettura per le scuole secondarie relativamente presto (nei libri di lettura di Sket negli anni ‘80 dell’Ottocento), benché in prevalenza non fossero quelle che oggi sono introdotte nel canone di Gregorčič. Si tratta di poesie su misura dell’allora attueale quadro ideologico degli autori di libri di lettura per le scuole medie di contenuto religioso e patriottico nel senso dello slogan »Tutto per la fede, la patria e l’imperatore!«. Altre poesie, più controverse (Soči, Človeka nikar, Moj črni plašč) di cui soprattutto le prime due sono oggi considerate i capolavori della poesia di Gregorčič, apparvero appena all’inizio del XX secolo, più precisamente dopo la prima guerra mondiale. La poesia Soči fu anche più tardi (nel periodo fascista, prima della seconda guerra e durante l’occupazione) connotata e perciò generalmente esclusa. Per quasi ottant’anni le poesie di Gregorčič furono, a differenza degli altri autori studiati nelle scuole, introdotte tra le più studiate (dal terzo al quinto posto); negli anni ‘60 del XX secolo sono ancora apprezzate, dopo la riforma scolastica negli anni ‘80, invece, Gregorčič passa tra gli autori marginali. A questa situazione nei libri di lettura sloveni si oppone quella nei libri di lettura della minoranza slovena in Italia dove Gregočič rimane un poeta stimato.
Najdeno v: osebi
Ključne besede: Gregorčič, pesmi, srednja šola, berilo, Soči
Objavljeno: 26.09.2016; Ogledov: 1888; Prenosov: 122
.pdf Polno besedilo (106,52 KB)

39.
Bodo naslednje volitve legalne in legitimne?
Zoran Božič, 2016, strokovni članek

Opis: Prispevek govori o neustavnosti slovenske volilne zakonodaje, predvsem o neuresničenem določilu ustave, da imajo volivci odločilen vpliv na izbiro kandidatov. Avtor kot najprimernejši volilni sistem zagovarja dvokrožni večinski sistem, ki je dobil potrditev ljudstva na referendumu leta 1996.
Najdeno v: osebi
Ključne besede: volilni sistemi, demokracija, državni zbor, Slovenija, večinski volilni sistem
Objavljeno: 11.10.2016; Ogledov: 1279; Prenosov: 125
.pdf Polno besedilo (88,26 KB)

40.
Zahteva za oceno ustavnosti novele Zakona o varstvu okolja
Zoran Božič, Eva Obreza, druga izvedena dela

Opis: Zahteva za oceno ustavnosti problematizira več členov novele ZVO, ki so po mnenju Državnega sveta v nasprotju z 39., 71., 72., 73. in 74. členom Ustave RS. Gre za vpeljavo trajnega okoljevarstvenega dovoljenja in za možnost, da obrat v primeru nesorazmerno visokih stroškov obratovanja ne preseže zakonsko določene mejne vrednosti nevarnih snovi.
Najdeno v: osebi
Ključne besede: varstvo okolja, sežigalnica, sosežigalnica, kmetijska zemljišča, naravna dediščina, podjetniška pobuda, zaključki BAT, zakonodaja, odložilni veto, ustavna presoja, Ustavno sodišče, Državni svet
Objavljeno: 17.10.2016; Ogledov: 1502; Prenosov: 0
.pdf Polno besedilo (6,79 MB)

Iskanje izvedeno v 0 sek.
Na vrh