Repozitorij Univerze v Novi Gorici

Iskanje po repozitoriju
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


91 - 98 / 98
Na začetekNa prejšnjo stran12345678910Na naslednjo stranNa konec
91.
Slovenska literatura iz Italije v medkulturnem kontekstu
Ana Toroš, 2021, objavljeni povzetek znanstvenega prispevka na konferenci

Opis: Prispevek uvodoma poda zgoščeni prikaz slovenske literature na območju današnje dežele Furlanije Julijske krajine v Italiji. Pregled zajame vsa tri večja žarišča slovenske literarne ustvarjalnosti v Italiji, na Tržaškem, Goriškem in Videmskem – Rezija in Beneška Slovenija, ter osvetli bistvene razlike na ravni vseh treh literarnih (mikro) sistemov. Osrednji del prispevka se osredotoča na slovensko literaturo na Goriškem kot literaturo v izrazito medkulturnem kontekstu. V ta namen bomo vzeli pod drobnogled nekatera literarna dela, ki se prostorsko umeščajo v mesto Gorica in ki so napisana v štirih različnih jezikih, v slovenskem, italijanskem, furlanskem in nemškem jeziku. Opazovali bomo, kateri prostori Gorice (trgi, ulice itd.) se pojavljajo v slovenski literaturi in s katerimi zgodovinskimi dogodki se povezujejo. Obenem nas bo zanimalo, kateri predeli Gorice se pojavljajo v delih avtorjev, pišočih v drugih jezikih, in ali prihaja do prostorskih stičišč med njimi. Prav tako nas bo zanimalo, ali slovenska in druge literature reflektirajo prisotnost drugih kultur v mestu. V sklepnem delu bomo opozorili na sobivanje literarnih spomenikov različnih kultur v samem mestnem središču.
Najdeno v: osebi
Ključne besede: Gorica, manjšinska literatura, medkulturnost, večjezičnost, Travnik
Objavljeno: 14.05.2021; Ogledov: 965; Prenosov: 27
URL Polno besedilo (0,00 KB)

92.
Minority literature and collective trauma
Ana Toroš, 2021, izvirni znanstveni članek

Opis: The study focuses on the relationship between minority literature and collective trauma. Drawing on the theory of trauma, psychoanalysis, memory studies, and literary representations of memory, we argue that the trauma resulting from the suppression of Slovene identity in Trieste during fascism is transmitted into literary discourse through two channels. Firstly, through the normative model of remembering the trauma in question – namely through literary works that can be described as fictions of memory. Secondly, we paid attention to the manifestations of trauma that (unconsciously) enter the narrative structure, regardless of the time and events, which are not necessarily tied to the period of fascism and to concrete events and places of memory. In this context, we illuminated
Najdeno v: osebi
Ključne besede: collective trauma, collective memory, minority literature, Trieste, literary representations
Objavljeno: 01.07.2021; Ogledov: 806; Prenosov: 0
.pdf Polno besedilo (242,49 KB)

93.
Alojz Gradnik in češka literatura
Ana Toroš, 2021, samostojni znanstveni sestavek ali poglavje v monografski publikaciji

Opis: Gradnikovi stiki s češkim literarnim prostorom se delijo na dve obdobji, 1905–1918 ter obdobje tridesetih let. Medkulturne povezave se odpirajo v relaciji med Gradnikom in O. Berkopcem in Gabrielo Preissovo. Objavljeni Gradnikovi prevodi v češčini so večinoma vzeti iz Gradnikove zbirke Padajoče zvezde (1916) in večinoma pokrivajo bivanjsko tematiko. Gradnikova pesniška zbirka v češčini ni izšla. Na podlagi novo odkritih virov lahko domnevamo, da je Gradnik načrtoval prevajanje sodobne češke poezije.
Najdeno v: osebi
Ključne besede: literarna recepcija, prevodi
Objavljeno: 25.11.2021; Ogledov: 447; Prenosov: 0
.pdf Polno besedilo (9,54 MB)

94.
Alojz Gradnik e le terre di confine
Ana Toroš, 2021, objavljeni povzetek znanstvenega prispevka na konferenci

Opis: V pričujočem priskevku bomo osvetlili pot Alojza Gradnika (1882–1967), pesnika in prevajalca na stičišču jezikov in kultur. Alojz Gradnik se je rodil v Goriških Brdih, ki so danes od Gorice ločena z državno mejo med Slovenijo in Italijo. V času Gradnikove mladosti je bilo to območje pod Avstro-Ogrskim okvirom. Gradnik je tako končal nemško gimnazijo v Gorici in študij prava na Dunaju. Njegov izobraževalni proces je potekal v nemščini. Druače je bilo v njegovem intimnem, domačem okolju. Gradnik se je rodil v narodnostno mešani družini, materi Furlanki in očetu Slovencu. Ker sorodnikov po očetovi strani ni poznal, je bil zelo navezan na furlanske sorodnike. Posledično se je že v otroških letih naučil furlanščine. Posebej močne vezi so se spletle med njim in njegovo sestrično po materini strani, Mario Samer, živečo v Trstu. S slednjo si je Gradnik intenzivno dopisoval v 30. letih prejšnjega stoletja, v času njegovega bivanja v Zagrebu, kjer je deloval kot eden od vrhovnih sodnikov tedanje Jugoslavije. Maria Samer mu je med drugim pomagala pri zbiranju gradiva za njegovo prevajalsko delo in prevajala njegove pesmi v italijanščino. Gradnik je namreč začel že kot študent, v letih pred razpadom Avstro-Ogrske, razmišljati o svoji medkulturni poziciji, med slovanskim in romanskim svetom, o njegovi dvojni kulturni dediščini. Posebej ga je navidhnil roman Heinricha Manna (1871–1950) Zwishen den Rassen (1907), ki govori o razpetosti glavne junakinje med romanskim in germanskim svetom. Na tej osnovi je nastal njegov sonet Vprašanje, vključen v njegovo zbirko De profundis (1926), v kateri se sprašuje o njegovi vmesni poziciji med slovanskim in romanskim svetom. Gradnik, kot obmejni človek, je želel stkati vezi med jeziki in kulturami, tako da je vse do jeseni njegovega življenja, poleg naporne službe sodnika, bogatega pesniškega opusa, prevajal številna dela in svetovne literarne zakladnice. V okviru obmejnosti gre omeniti njegovo antologijo Italijanske lirike (1940), pa tudi njegove prevode iz furlanske poezije. Kot človek na stičišču jezikov in kultur je našel mesto tako v slovenski kot v furlanski in italijanski literarni zgodovini in bil preveden v italijanščino in furlanščino. Gradnik je bil globoko zakoreninjen v njegov rodni, obmejni prostor, kar je pesniško izrazil v verzih iz pesmi Pojoča kri (1944). Sklenemo lahko z ugotovitvijo Otona Župančiča, pesnika slovenske moderne, Gradnikovega sodobnika, da je ključ do razumevanja posebnosti Gradnikove poezije ravno v njegovi medkulturni poziciji.
Najdeno v: osebi
Ključne besede: Aljz Gradnik, večkulturnost, večjezičnost
Objavljeno: 29.11.2021; Ogledov: 453; Prenosov: 70
URL Polno besedilo (0,00 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

95.
Marisa Madieri, Jan Morris and Irena Žerjal
Ana Toroš, 2021, izvirni znanstveni članek

Opis: This paper analyses the ways in which the town of Trieste and its surrounding area are portrayed in literary works in the period following World War II. To this end, we have adopted a comparative approach in analysing three novels about the town of Trieste written by Irena Žerjal, Marisa Madieri and Jan Morris, belonging to different cultural and language traditions. Our analysis applied an interdisciplinary approach; geocriticism and literary imagology as well as the concepts of traumatic collective memory and postmemory. From a geocritical perspective, we have interpreted the literarisation of the town of Trieste from three different perspectives: the perspective of a Slovene author (Irena Žerjal); the Western-European perspective (Jan Morris); and the exile’s perspective (Marisa Madieri). All three authors adopt a similar approach in their literary representations of the town of Trieste, namely going back in time, which allows them to shift the action from the present to the past, i.e. to Trieste as they knew it in their youth. In doing so, each author focuses on a different part of town. In those rare occurrences where action is set in the same places, each author ascribes a different meaning to the location. While the authors acknowledge the presence of the Other in Trieste, this has a negligible impact on the novel’s course of action.
Najdeno v: osebi
Ključne besede: Marisa Madieri, Irena Žerjal, Jan Morris, Trieste
Objavljeno: 04.01.2022; Ogledov: 412; Prenosov: 1
URL Polno besedilo (0,00 KB)

96.
Podoba Trsta in Tržaškega v slovenski in italijanski poeziji prve polovice 20. stoletja
Ana Toroš, 2011, znanstvena monografija

Najdeno v: osebi
Objavljeno: 19.04.2022; Ogledov: 177; Prenosov: 0
Gradivo ima več datotek! Več...

97.
Slovenska literatura iz Italije v medkulturnem kontekstu
Ana Toroš, 2022, samostojni znanstveni sestavek ali poglavje v monografski publikaciji

Opis: Prispevek uvodoma poda zgoščeni prikaz slovenske literature na območju današnje dežele Furlanije Julijske krajine v Italiji. Osrednji del prispevka se osredotoča na literaturo goriških književnikov o Gorici kot literaturo v izrazito medkulturnem kontekstu. V ta namen vzame pod drobnogled nekatera literarna dela, ki se prostorsko umeščajo v mesto Gorica in ki so napisana v štirih različnih jezikih, slovenskem, italijanskem, furlanskem in nemškem, pri čemer išče njihova prostorska in idejna presečišča
Najdeno v: osebi
Ključne besede: Gorica, geokritika, Travnik, Ljudski vrt
Objavljeno: 27.05.2022; Ogledov: 110; Prenosov: 2
.pdf Polno besedilo (21,28 MB)
Gradivo ima več datotek! Več...

98.
Medjezikovno posredovanje: onstran meja mojega jezika in mojega sveta
Ana Toroš, druga izvedena dela

Opis: Različni vidiki medjezikovnega posredovanja odpirajo številna vprašanja: kako se s tovrstno problematiko srečujejo prevajalci znanstvenih in umetniških besedil, kako prevodna slovenska literarna dela sprejemajo tuji založniki, tuja publika in mediji ter kakšna je integracija prevedenih del v ciljnih književnostih. Zanimalo nas bo tudi kako prevajalčev osebni slog sooblikuje podobo danega besedila ter kako se s terminološkimi zagatami spopadata tako raziskovalec kot prevajalec znanstvenih besedil. Z gosti, raziskovalko in prevajalko dr. Matejko Grgič (FF UL in SLORI), prevajalcem in pesnikom Miho Obitom (Novi Matajur), literarno zgodovinarko in komparativistko dr. Ano Toroš (UNG) in zgodovinarjem dr. Brankom Marušičem se bo pogovarjala jezikoslovka dr. Danila Zuljan Kumar, sourednica nedavno izdane monografije Saggi scelti sulla storia, sulla lingua e sulla società slovena al confine italo-sloveno – prispevkov o sobivanju slovenske, italijanske in furlanske skupnosti na zahodni slovenski narodnostni meji.
Najdeno v: osebi
Povzetek najdenega: ...Matajur), literarno zgodovinarko in komparativistko dr. Ano anaBeseda">anaBeseda">Toroš (UNG) in zgodovinarjem dr. Brankom Marušičem se...
Ključne besede: prevodi, Alojz Gradnik, čezmejnost
Objavljeno: 27.05.2022; Ogledov: 104; Prenosov: 0
.pdf Polno besedilo (608,92 KB)

Iskanje izvedeno v 0 sek.
Na vrh