1. Prevzeto izrazje s področja popularnih glasbenih zvrsti in njegova slovarska obravnavaPetra Kovač, 2019, diplomsko delo Opis: Diplomska naloga obravnava problematiko pisanja prevzetega besedja v slovenskem jeziku. V uvodnem delu se bom najprej posvetila obravnavi problematike prevzemanja besed, načinu prevzemanja v slovenski jezikovni sistem in predstavila tudi historični vidik prevzemanja slovenskih prevzetih besed in besednih zvez. Osrednji del diplomskega dela bo osredotočen na besedje s področja glasbe, zlasti prevzemanje izrazov, povezanih s popularno glasbo. V svojem delu želim ugotoviti, v kateri obliki se posamezni izrazi dejansko uporabljajo, v nepodomačeni ali podomačeni, pri čemer lahko soobstaja več podomačenih različic. S pomočjo korpusa Gigafida bom naredila analizo, s katero bo ugotovljeno, v kolikšni meri jezikovni uporabniki upoštevajo določila normativnih priročnikov glede pisanja prevzetih besed oziroma nasprotno, ali ta pravopisna določila sledijo rabi, ki jo uveljavljajo jezikovni uporabniki. Cilj diplomskega dela je prikazati glavne jezikovne zadrege uporabnikov slovenskega jezika pri zapisovanju besed s področja glasbe, ki smo jih v slovenski jezik prevzeli iz drugih jezikov, in ta opažanja tudi pojasniti.
Ključne besede: Podomačevanje, prevzete besede, glasbene zvrsti
Objavljeno v RUNG: 26.09.2019; Ogledov: 3345; Prenosov: 141
 Celotno besedilo (1,61 MB) |
2. Določevanje železa v naravnih vodah s tehniko FIA-TLSGaja Tomsič, 2019, magistrsko delo Opis: Vodni organizmi potrebujejo železo za bistvene metabolne procese. Vendar pa se večina raztopljenega železa v vodi, ki ni vezana na organske molekule ali kompleksirana z anorganskimi ligandi, oksidira v železove ione Fe(III) in tvori oborino Fe(OH)3. Zato je aktivnost biomase na vodni gladini pogosto omejena z razpoložljivostjo raztopljenega železa, ki je lahko nižja od 1 nM. To dejstvo lahko vpliva tudi na širše okolje, saj ima vpliv na hitrost fiksiranja CO2 zaradi fotosinteze avtotrofne biomase. Določanje elementov v sledovih, med katerimi je tudi železo, predstavlja zaradi kompleksnosti naravne vode izziv. Določitev koncentracije železa je v preteklosti zahtevala predhodno koncentracijo vzorca z ekstrakcijo s topilom. V tem delu poročamo o rezultatih spektrometrije s toplotnimi lečami s pretočno injekcijsko analizo, ki ne potrebuje predkoncentracije železa v vzorcu.
Koncentracije železa v različnih redoks oblikah smo določali s pretočno injekcijsko analizo (FIA) z uporabo 1,10 - fenantrolina, ki kompleksira železove Fe(II) ione v stabilen kompleks z absorpcijskim maksimumom pri 508 nm. Skupno količino raztopljenega železa (Fe(II) in Fe(III)) smo določili po redukciji Fe(III) iona v Fe(II) z askorbinsko kislino. V sistemu FIA smo za detekcijo uporabili spektrometer s toplotnimi lečami (TLS); tipalni žarek je imel valovno dolžino 633 nm, vzbujevalni pa 450 nm ali 530 nm. Posledica absorpcije svetlobe vzbujevalnega žarka je segrevanje vzorca zaradi neradiacijske relaksacije absorbirane energije. Tvori se toplotna leča (TL). Detekcija temelji na razprševanju tipalnega žarka na TL. Analize vzorcev smo izvajali v »šaržnem« in »on-line« načinu. Z »on-line« konfiguracijo (1,10 - fenantrolin je sestavljal nosilno raztopino za FIA) smo lahko injicirali vzorce brez kakršnekoli predhodne priprave ali dodajanja reagentov, razen askorbinske kisline pri določevanju skupnega železa.
V tem magistrskem delu smo primerjali spodnje meje detekcije (LOD) različnih tehnik in pogojev (valovne dolžine laserske svetlobe in koncentracija nosilne raztopine v pretočnem sistemu) s ciljem, da bi dosegli najboljšo občutljivost za železove ione. FIA-TLS je primerna tudi za tehniko standardnega dodatka. Uporabnost in pravilnost FIA-TLS smo preverili z določevanjem koncentracij železa v rečni vodi.
Ključne besede: železove zvrsti, pretočna injekcijska analiza (FIA), spektrometrija s toplotnimi lečami (TLS)
Objavljeno v RUNG: 19.02.2019; Ogledov: 4845; Prenosov: 140
Celotno besedilo (2,30 MB) |
3. Didaktika jezika (dopolnjeno učno gradivo)Zoran Božič, 2018, drugo učno gradivo Opis: Gradivo vključuje naslednja poglavja: Glasoslovje, Pravopis, Besedoslovje, Samostalniška beseda, Skladnja, Jezik v času, prostoru in družbi ter Besediloslovje. Dodane so številne vaje in kontrolne naloge za preizkus znanja.
Ključne besede: didaktika, jezikoslovje, slovenščina, knjižni jezik, srednja šola, socialne zvrsti, funkcijske zvrsti, besedilna skladnja, raba vejice, velika in mala začetnica, ortografija, naglasna znamenja, fonemi, frazemi, sklanjatve, samostalniški zaimki, vloge besedila
Objavljeno v RUNG: 08.03.2018; Ogledov: 4771; Prenosov: 194
Celotno besedilo (1,61 MB) |
4. Podoba govorne slovenščine v TV-igri Avtostop Dušana JovanovičaZoran Božič, 1974, izvirni znanstveni članek Opis: Pisatelj D. Jovanovič označuje svoje osebe glede na njihovo družbeno in zemljepisno pripadnost s količino glasoslovnih značilnosti posameznih socialnih zvrsti (zbornega jezika, splošnega in pokrajinskega pogovornega j., narečja).
Za vse te vrste jezika je značilna nedosledna razvrstitev glasoslovnih značilnosti. Nezborno besedje in oblikoslovje s skladnjo krepijo to zvrstno razslojenost. Uporaba sredstev za karakterizacijo je zavestna.
Ključne besede: jezikoslovje, socialne zvrsti, televizija, književnost, Jovanovič
Objavljeno v RUNG: 31.03.2016; Ogledov: 4715; Prenosov: 128
Gradivo ima več datotek! Več... |
