Repozitorij Univerze v Novi Gorici

Iskanje po repozitoriju
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 11
Na začetekNa prejšnjo stran12Na naslednjo stranNa konec
1.
Biological role of Grapevine fanleaf virus (GFLV) in winegrowing region of Northern Primorska
Anastazija Jež Krebelj, 2015, doktorska disertacija

Opis: Grapevines (Vitis vinifera L.) represent one of the most important crops in the world in terms of both production and economic importance. Grapevines are exposed to many types of abiotic stresses (e.g., drought, flooding, low and high temperature, salinity) and biotic stresses (e.g., viruses, bacteria, phytoplasma, fungal disease) during their life-cycle. Therefore, grapevines elicit the appropriate defence mechanisms. In the first part of this study, we monitored the occurrence of Grapevine fanleaf virus (GFLV) infection, which causes progressive decline of infected grapevines and lowers their yield. Grapevines were also tested for the presence of other viruses important for grapevines: Arabis mosaic virus (ArMV), Grapevine leafroll associated virus (GLRaV)-1, -2, -3, -4, -9, Grapevine virus A (GVA), Grapevine fleck virus (GFkV) in this study; and by Cigoj (2015): Grapevine virus B (GVB), Tomato black ring virus (TBRV), Grapevine chrome mosaic virus (GCMV), Tomato ringspot virus (ToRSV), Raspberry ringspot virus (RpRSV), Strawberry latent ringspot virus (SLRSV), and Tobacco ringspot virus (TRSV). Using ELISA, the presence of the following grapevine viruses were detected: GFLV, (GFkV), (GVA), and Grapevine leafroll associated viruses- 1, -2, -3,. A wide range of GFLV symptoms caused by grapevine fanleaf disease in naturally infected vineyards were observed, including leaf, shoot and cluster malformations and leaf yellowing. GFLV is disseminated by its biological vector X. index, and through vegetative propagation of virus-infected material. The spread of GFLV in the vineyards was investigated here. We constructed a spatio-temporal study of the GFLV titres during the seasons and throughout the grapevine, for its distribution in different grapevine organs through the season. This study shows that young leaves have high virus titres through the whole vegetative period, while mature leaves, tendrils and flower/ berry clusters only have high titres at the beginning of the vegetative period. The seeds retain high virus titres after berry colouring. Phloem scrapings were shown to contain lower virus titres during the vegetative period, with an increase outside and at the beginning of the vegetative period. In flower/ berry clusters, mature leaves and tendrils, the GFLV titres decrease significantly over the vegetative period. Additionally, different GFLV titres were shown in five different cultivars, and different combinations of mixed infections with other grapevine viruses influenced the GFLV titre differently. Finally, correlation between the magnitude of symptom appearance and GFLV titres was analysed. Grapevines adapt to abiotic stresses and biotic stresses by the expression of a wide range of stress-responsive genes, which are thought to have key roles in stress tolerance and survival. SWP of the infected grapevines through the season was lower than SWP measured for healthy grapevines. For both seasons, there were significant differences in SWP measurements between healthy and GFLV-infected grapevines of ‘Schioppettino’ trained using the single Guyot training system. SWP and RHC of the GFLV-infected grapevines were reduced compared to the healthy controls. The water deficit triggered the production of ABA, which induced the expression of the stress-related gene RD22. Additionally, this study shows that the WRKY gene that is involved in the ABA signalling network is regulated by water deficit. Plant defence responses to water stress also included up-regulation of the F3H2 and LDOX genes, which are involved in anthocyanins synthesis. GFLV infection significant impacted upon the expression of genes involves in ABA biosynthesis, as NCED1 and NCED2, and upon two genes involved in the early stages of anthocyanins synthesis, as CHS2 and F3H1. We also showed that the combination of grapevine cultivar, training system, and environmental conditions impacts on gene expression
Najdeno v: ključnih besedah
Povzetek najdenega: ...Grapevines (Vitis vinifera L.) represent one of the most...
Ključne besede: Vitis vinifera L., grapevine, Grapevine fanleaf virus, GFLV, grapevine disease, virus titre, distribution, fluctuation, ELISA, qPCR, ABA, drought, water status, water deficit, SWP, RHC, anthocyanins, gene expression
Objavljeno: 27.07.2015; Ogledov: 2352; Prenosov: 83
.pdf Polno besedilo (4,19 MB)

2.
Vpliv vinogradniških tehnologij na vsebnost metabolitov v grozdju sorte ‘Modra frankinja’
Ana Marija Tomše, 2015, diplomsko delo

Opis: V grozdju sorte ‘Modra frankinja’ (Vitis vinifera L.), vinorodni okoliš Dolenjska, smo leta 2013 preučevali vpliv vinogradniških tehnologij: odstranjevanja listov v predelu grozdja (razlistanja) pred fazo cvetenja in redčenja grozdja v fazi vèraison v primerjavi s kontrolo. Grozdje smo vzorčili teden pred trgatvijo, v času trgatve in teden po tem. V svežem grozdnem soku smo določili vsebnost suhe snovi, skupnih titrabilnih kislin in pH-vrednost. Vsebnost in profil antocianov smo določili v metanolnih ekstraktih grozdnih kožic s pomočjo tekočinske kromatografije visoke ločljivosti. Redčenje grozdja v fazi vèraison je vplivalo na statistično značilno večje povprečne: mase kožic, vsebnosti suhe snovi in pH-vrednosti v primerjavi z razlistanjem pred fazo cvetenja ob času trgatve in teden po tem, medtem ko se kontrola ni statistično značilno razlikovala od redčenja grozdja. Razlike v povprečni masi grozdja in vsebnosti skupnih titrabilnih kislin med tehnologijami niso bile statistično značilne ob nobenem terminu vzorčenja. Povprečna vsebnost skupnih monomernih antocianov v grozdju je bila ob času trgatve največja pri redčenju grozdja v fazi vèraison, vendar razlike med tehnologijami niso bile statistično značilne. Malvidin 3-glukozid je najbolj zastopan antocian pri sorti ‘Modra frankinja’. Lastnost sorte je tudi manjša vsebnost acilatov od kumaratov. Redčenje grozdja v fazi vèraison je najbolj vplivalo na izboljšano kakovost grozdja glede na spremljane parametre.
Najdeno v: ključnih besedah
Povzetek najdenega: ...V grozdju sorte ‘Modra frankinja’ (Vitis vinifera L.), vinorodni okoliš Dolenjska, smo leta 2013...
Ključne besede: ‘Modra frankinja’ (Vitis vinifera L.), odstranjevanje listov pred fazo cvetenja, redčenje grozdja v fazi vèraison, antociani, profil antocianov.
Objavljeno: 15.09.2015; Ogledov: 1969; Prenosov: 76
.pdf Polno besedilo (3,95 MB)

3.
EFFECT OF TIMING OF LEAF REMOVAL ON YIELD PARAMETERS, GRAPE AND WINE QUALITY OF VITIS VINIFERA L. CV. 'SAUVIGNON BLANC' Daniela MARKOVIC
Daniela Markovic, 2016, diplomsko delo

Opis: Z odstranjevanjem listov v predelu grozdov se lahko spremeni mikroklima grozdov, ki lahko izzove spremembe v sekundarnem metabolizmu vinske trte, ki so odvisne tudi od časa izvedbe ukrepa. Uravnavanje sinteze aromatskih komponent je zanimivo pri belih sortah kot je sorta 'Sauvignon blanc', kjer so metoksipirazini in tioli tisti, ki oblikujejo značilno aromo vina te sorte. Eksperiment diplomske naloge smo zastavili na Oslavju (Gorica, Italija) v vinogradu sorte grozdja 'Sauvignon blanc' (Vitis vinifera L.). Želeli smo preveriti vpliva odstranjevanja listov v predelu grozdja pred in po cvetenju na količino in kakovost pridelka ter aromatske lastnosti grozdja in vina. Količinski parametri pridelka so pokazali majhne vplive izvedenih ukrepov razlistanja; pozno razlistanje na količino pridelka ni vplivalo, v nasprotju z razlistanjem pred cvetenjem, kjer smo opazili rahlo zmanjšanje pridelka po trsu in mase grozdov. Tudi pri osnovnih zrelostnih parametrih smo opazili manjše spremembe, predvsem večje vsebnosti topne suhe snovi pri razlistanju pred cvetenjem. Pri aromatskih komponentah smo zaznali vpliv razlistanja pred cvetenjem na količino prekurzorjev tiolov tako v grozdju kot tudi vinu; večjo vsebnost 4-merkapto-4-metilpentan-2-on (4MMP) in nižje koncentracije 3-merkaptoheksan-1-ol (3MH). S poznejšim odstranjevanjem listov smo zmanjšali koncentracije 4MMP, na vsebnost 3MH ta ukrep ni vplival. Tudi s senzorično oceno vina smo potrdili pomembne vplive razlistanja pred in po cvetenju na določene note v aromi vina 'Sauvignon blanc'. Leaf removal changes cluster microclimate, and thus modifications in the secondary metabolism are triggered, but differently as regard to the timing of application. In case of white grape varieties, the interest on the modification of aroma characteristics is searched, and in case of 'Sauvignon blanc', the shift in concentration of methoxypyrazines and thiols is responsible for the bouquet of the wines. An experimental trial was set up in Oslavia (Gorizia, Italy) with the aim to evaluate how pre-flowering and post-flowering leaf removal applied on 'Sauvignon blanc' vines could change the aromatic occurrence in grapes and wines. The yield parameters were slightly affected by the treatments of leaf removal; while late leaf removal did not impact on production, pre-flowering leaf removal slightly promoted a reduction on yield and cluster weight. Also basic maturation parameters were slightly changed, mainly higher soluble solids in case of pre-flowering leaf removal. As regard aromatics, both thiol precursors in grapes and thiols in wines revealed to be shifted in case of pre-flowering leaf removal, with higher values of 4-mercapto-4-methyl-pentan-2-one and lower values of 3-mercaptohexan-1-ol. In case of late leaf removal lower concentration of 4MMP were revealed and similar of 3MH. Also the degustation of the wines revealed some peculiarities of pre-flowering and late leaf removal treatments for some important sensorial notes of 'Sauvignon blanc' wines.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: Vitis vinifera L. cv. 'Sauvignon blanc', razlistanje pred cvetenjem, razlistanje po cvetenju, aromatske komponente, tioli, LC-MS Vitis vinifera L. cv. 'Sauvignon blanc', pre-flowering leaf removal, post-flowering leaf removal, aromatic compounds, thiols, LC-MS
Objavljeno: 14.01.2016; Ogledov: 1627; Prenosov: 92
.pdf Polno besedilo (1,30 MB)

4.
Structural and biochemical changes induced by pulsed electric field treatments on Cabernet Sauvignon grape berry skins
Cristèle Delsart, C. Cholet, Rémy Ghidossi, Nabil Grimi, Eugène Vorobiev, Martine Mietton-Peuchot, Mélina Petrel, Etienne Gontier, Annie L'Hyvernay, Laurence Gény, 2014, izvirni znanstveni članek

Najdeno v: ključnih besedah
Povzetek najdenega: ...mikroskopija, polisaharidi, Vitis vinifera, ...
Ključne besede: mikroskopija, polisaharidi, Vitis vinifera
Objavljeno: 16.06.2016; Ogledov: 689; Prenosov: 0
URL Polno besedilo (0,00 KB)

5.
Vpliv različnih tehnoloških postopkov predelave grozdja sorte Zelen (Vitis vinifera L.) na aromatične značilnosti vina
Franko Fabjan, 2017, diplomsko delo

Opis: Poleg sorte, geo-klimatskih pogojev in vinogradniških strategij v vinogradu so tudi vinarjeve odločitve glede izbora vinifikacijskih postopkov tiste, ki lahko odločilno vplivajo na končno kakovost vina, vključno z njegovimi aromatskimi značilnostmi. Z različnimi prijemi ali postopki pred alkoholno fermentacijo in med njo lahko vplivamo predvsem na ekstrakcijo in ohranitev primarnih ter na tvorbo sekundarnih aromatskih spojin. V okviru diplomskega dela smo s pomočjo modernih analitskih pristopov metabolnega profiliranja in tehnike GC/MS/MS preučevali vpliv različnih tehnoloških postopkov predelave grozdja (krioekstrakcija s suhim ledom, stik s celimi jagodami med fermentacijo, klasični pristop-kontrola) na vsebnost prostih in vezanih aromatičnih spojin v mladih vinih Zelen, letnik 2014. Preučili smo tudi vpliv obravnavanih tehnologij na senzorične lastnosti, vezane na zaznave vonja v mladih vinih. Rezultati enoletnega poskusa so nakazali, da lahko s pomočjo krioekstrakcije v vinih Zelen povečamo izplene skupnih prostih aromatičnih kislin, estrov in terpenov, po drugi strani pa smo zaznali le trend povečanja vsebnosti skupnih višjih alkoholov pri vzorcih iz postopka dodajanja jagod med fermentacijo. V primeru vezanih aromatskih spojin smo s pomočjo postopka dodajanja jagod v primerjavi s kontrolo opazili trende povečanja vsebnosti nekaterih vezanih estrov, norizoprenoidov in višjih alkoholov, krioekstrakcija pa je večinoma povzročila trende k niţjim vsebnostim vezanih aromatskih spojin glede na kontrolne vzorce. Nazadnje so se tudi senzorična opazovanja z vonjem povezanih lastnosti vin zaključila preteţno v prid postopku z dodajanjem jagod med fermentacijo.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: 'Zelen' (Vitis Vinifera L.), alternativni pristopi v predelavi grozdja, krioekstrakcija, dodajanje sveţih jagod med alkoholno fermentacijo, proste aromatične spojine v vinu, vezane aromatične spojine v vinu, senzorika vina
Objavljeno: 23.01.2017; Ogledov: 969; Prenosov: 67
.pdf Polno besedilo (1,16 MB)

6.
7.
Comparison of aroma-related compounds of carbonic maceration and traditional young red winemaking in case of Merlot by means of targeted metabolomic approach
Urška Vrhovšek, Cesare Lotti, Melita Sternad Lemut, 2016, prispevek na konferenci brez natisa

Najdeno v: ključnih besedah
Povzetek najdenega: ...Merlot (Vitis vinifera L.), wine aroma, wine sensory evaluation,...
Ključne besede: Merlot (Vitis vinifera L.), wine aroma, wine sensory evaluation, targeted metabolomics, carbonic maceration
Objavljeno: 18.04.2017; Ogledov: 378; Prenosov: 0
.pdf Polno besedilo (846,88 KB)

8.
Vpliv karbonske maceracije na vsebnost fenolov in aromatične značilnost vina Merlot
Iris Lisjak, 2017, diplomsko delo

Opis: Kakovost vina je prvi vrsti odvisna od lastnosti uporabljenega grozdja, njegova kakovost in stil pa sta močno odvisna tudi od vinarjevih odločitev glede uporabljenih vinifikacijskih postopkov. Zahteve vinskega trga spodbujajo k izboljšanju klasičnih kot tudi k uvajanju alternativnih vinarskih strategij. V sklopu diplomskega dela smo preučevali vpliv postopka karbonske maceracije v predelavi grozdja sorte 'Merlot' na vsebnosti prostih aromatičnih spojin, skupnih antocianov ter skupnih polifenolov v vinih in sicer v primerjavi s kontrolnim, klasičnim postopkom pridelave mladega rdečega vina. Kemijske analize vzorcev smo opravili spektrofotometrično ter s pomočjo naprednih analitskih pristopov metabolnega profiliranja in tehnike GC-MS-MS. Preučili smo tudi senzorične lastnosti eksperimentalnih vin. Rezultati enoletnega poskusa so pokazali, da lahko s karbonsko maceracijo v vinu Merlot povečamo vsebnost skupnih prostih aromatičnih kislin, estrov in norizoprenoida damascenona. Nasprotno smo več aromatičnih alkoholov določili v kontrolnih vinih. Uporaba karbonske maceracije je povzročila slabši izplen skupnih antocianov, ne pa tudi skupnih polifenolov. Senzorične analize barve so potrdile več češnjevo rdečih odtenkov pri vinih, pridelanih s karbonsko maceracijo ter več vijoličnih in rubinastih pri kontrolnih vinih. Karbonska maceracija je povzročila boljšo intenzivnost ter kakovost vonja, vendar slabšo trajnost in intenzivnost okusa vina. Degustatorji so pri vinih, pridelanih s karbonsko maceracijo, zaznali več svežega sadja in mehkega rdečega sadja v vonju ter več svežine in nekoliko boljšo harmoničnost v okusu. Kontrolna vina so imela močnejše zaznave gozdnih sadežev v vonju, v okusu pa več grenkobe in astringence, a so degustatorjem delovala polnejše.
Najdeno v: ključnih besedah
Povzetek najdenega: ...'Merlot' (Vitis vinifera L.), tehnologije pridelave rdečega vina, karbonska maceracija,...
Ključne besede: 'Merlot' (Vitis vinifera L.), tehnologije pridelave rdečega vina, karbonska maceracija, proste aromatične spojine, polifenoli, antociani, senzorika vina
Objavljeno: 19.06.2017; Ogledov: 602; Prenosov: 29
.pdf Polno besedilo (1,80 MB)

9.
Isolation and selection wild yeasts for winemaking
Natalia Mikhaylina, 2017, diplomsko delo

Opis: The aim of this study was to explore the diversity of fermentative yeast species in a non-vineyard and vineyard environment, and exploit their oenological potential. For this purpose we collected plant and soil material in the vineyard (located in Črniče in Vipava Valley) planted with Vitis vinifera L. and in the forest (forest in Vipava Old Castle), and by using a selective medium with high ethanol and sugar content we managed to obtain 35 isolates. By sequencing the D1/D2 domain of the 26S rDNA we identified nine different yeast species. The oenological potential of identified yeasts was further investigated by employing a series of tests, such as growth at low pH values, tolerance to ethanol and sulfur, and H2S production ability. Based on the results of these tests we selected four different yeast species for the microvinification of Vitis vinifera L. cv. ‘Pinot Noir’ grape juice. A commercial strain Saccharomyces cerevisiae Lalvin D47 was also included as a control in the fermentation experiment. Fermentation monitoring was done by measuring daily weight loss and microbiological analysis in the middle of fermentation. For the final wines, sugars were determined and sensorial evaluation performed. Among four tested yeasts, S. paradoxus IVV 32 and Torulaspora delbrueckii IVV 36 appeared to be the most promising for winemaking, but further studies should be carried out.
Najdeno v: ključnih besedah
Povzetek najdenega: ...Črniče in Vipava Valley) planted with Vitis vinifera L. and in the forest (forest in...
Ključne besede: wine, Vitis vinifera L. cv. ‘Pinot Noir’, biodiversity, yeasts, fermentation
Objavljeno: 10.07.2017; Ogledov: 385; Prenosov: 42
.pdf Polno besedilo (2,57 MB)

10.
Iskanje izvedeno v 0 sek.
Na vrh