Repozitorij Univerze v Novi Gorici

Iskanje po repozitoriju
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 6 / 6
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Prispevek zunanjih in notranjih virov ogljičnih delcev v različnih tipih stanovanjskih stavb : magistrsko delo
Klemen Levičnik, 2024, magistrsko delo

Opis: Ogljični delci (del PM2,5) pomembno vplivajo na kakovost zraka. Sestavljeni so iz dveh frakcij, črnega ogljika (BC) in organskih delcev in so v večji meri posledica človeških aktivnosti, saj nastajajo pri nepopolnem zgorevanju ogljičnih goriv. Glede na optične lastnosti ločimo črni ogljik (BC), ki najbolj efektivno absorbira svetlobo preko celotnega spektra, in rjavi ogljik (BrC), ki absorbira v UV in modrem delu spektra. Kakovost zraka v notranjih prostorih zavisi od infiltracije delcev iz zunanjega zraka in notranjih virov. V kurilnih sezonah med leti 2021 in 2023 smo na jugovzhodnem delu Ljubljanske kotline merili koncentracije BC v zunanjem in notranjem zraku v treh različnih stanovanjskih stavbah (Novogradnja – NG, Kmečka hiša – KH, Povprečna hiša – SV) in na podlagi optičnih lastnosti določili delež BC iz prometa (%BCFF) in zgorevanja lesa (%BCWB). Preko sočasnih meritev CO2 smo ocenili tesnost stavbnega ovoja. Ugotovili smo, da kurjenje lesa v hladnejših mesecih pomembno vpliva na kakovost zunanjega zraka. Največjo tesnost stavbnega ovoja smo pričakovali pri NG, kjer sklepamo, da onesnažila v stavbo prihajajo preko rekuperacijskega sistema. Kljub temu smo v NG zabeležili najnižje povprečne urne koncentracije BC v notranjem zraku (1 µg/m3, 40 % BC glede na koncentracije v zunanjem zraku). Največjo tesnost stavbnega ovoja smo izmerili pri SV, kjer smo v prvem obdobju zabeležili 1 µg/m3 BC (60 % glede na zunanji zrak) in 1,7 µg/m3 (20 %) v drugem obdobju. Najvišje koncentracije BC smo izmerili v kmečki hiši (4 µg/m3 - 10 % in 2,8 µg/m3 - 60 %), kjer so višje koncentracije posledica slabe tesnosti stavbnega ovoja in prisotnosti intenzivnih notranjih virov delcev. Za vzdrževanje kakovosti zraka v stavbah odsvetujemo uporabo zastarelih kurilnih naprav, priporočeno pa je zračenje okoli poldneva, ko so zunanje koncentracije najnižje. Pri starejših stavbah je smiselna zamenjava dotrajanih oken in vrat, kar bi zmanjšalo potrebo po ogrevanju, pri novogradnjah z rekuperacijskim sistemom pa je smiselno poskrbeti za ustrezno filtriranje zunanjega zraka.
Ključne besede: ogljični aerosoli, črni ogljik, stanovanjske stavbe, viri onesnaženja, zrakotesnost, magistrske naloge
Objavljeno v RUNG: 09.02.2024; Ogledov: 564; Prenosov: 5
.pdf Celotno besedilo (3,23 MB)

2.
Oblast črnega mačka : Interpretacija filma Aleksandra Petrovića Mojster in Margarita
Zoran Božič, 1973, recenzija, prikaz knjige, kritika

Opis: Komentar filma, posnetega po znamenitem romanu ruskega pisatelja Bulgakova.
Ključne besede: filmi, recenzije, Bulgakov, roman, črni val
Objavljeno v RUNG: 21.02.2020; Ogledov: 2518; Prenosov: 92
.pdf Celotno besedilo (159,24 KB)

3.
VPLIV ATMOSFERSKIH AEROSOLOV NA FIZIOLOŠKI IN VNETNI ODZIV MAKROFAGOV
Tina Čujec, 2017, magistrsko delo

Opis: Magistrsko delo obravnava vpliv aerosoliziranih delcev na fiziološki in vnetni odziv makrofagov J774.2. Makrofage smo v prvem delu izpostavili suspenziji filtra z delci črnega ogljika, v drugem delu pa smo postopek izpostavitve ponovili s suspenzijo filtrov, na katere so bili vzorčeni delci iz zunanjega zraka. V obeh primerih smo celice izpostavili različnim koncentracijam suspenzij in analizirali njihov vpliv po 24- urni ali 48- urni inkubaciji. Celično viabilnost smo določili z reagentom PrestoBlue, gensko stabilnost smo ugotavljali z imunofluorescenčno metodo (anti-fosfo-histon H2A.X), oksidativni stres pa smo kvantificirali z barvilom karboksi-H2DCFDA. Vnetni odziv izpostavljenih celic smo opazovali s testom fagocitoze in določanjem citokina TNFα (test ELISA). Rezultati so pokazali, da suspenzija črnega ogljika vpliva na celično živost makrofagov v odvisnosti od koncentracije dodane suspenzije. Dokazali smo povečan nastanek prostih kisikovih radikalov (ROS), znižano gensko stabilnost, ter povečan imunski odziv izpostavljenih celic. Delci črnega ogljika so bistveno povečali obseg fagocitoze in izločanje vnetnega citokina TNFα pri izpostavljenih makrofagih. Pri vseh testih se je odziv večal z višjimi koncentracijami suspenzije črnega ogljika. Rezultati analiz s suspenzijo realnih vzorcev so pokazali, da je vnetni imunski odziv eden prvih odgovorov makrofagov na izpostavljenost okoljskim aerosolom. Opazili smo tudi večje število poškodb DNA izpostavljenih makrofagov, medtem ko je bila viabilnost teh celic še neprizadeta. Na osnovi rezultatov magistrske naloge smo zaključili, da okoljski aerosoli sprožijo vnetni odziv izpostavljenih makrofagov, negativno pa vplivajo tudi na njihovo gensko stabilnost, viabilnost in nastanek ROS. Predvidevamo, da je izraženost učinkov odvisna tudi od koncentracije in sestave okoljskih aerosolov.
Ključne besede: Makrofagi, črni ogljik, okoljski aerosoli, vnetni odziv, genotoksičnost.
Objavljeno v RUNG: 13.10.2017; Ogledov: 5685; Prenosov: 285
.pdf Celotno besedilo (1,85 MB)

4.
Črni Labod, Darren Aronofsky : Kariera
Teotim Logar Zorn, 2016, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo obravnava film Črni labod/Black Swan. Razčlenjuje mišljenje in delovanje glavnega filmskega lika in posledično splošno razumevanje človeka samega. Skozi film Črni labod sem iskal razlage o razvoju človekove osebnosti in jih s pomočjo teorij Sigmunda Freuda in Abrahama Maslowa razčlenil v razlagah filma po sekvencah. Vpliv družbe na posameznika je pomemben motiv v filmu, ki ga v nalogi razširjam s slogovnim zgodovinskim obdobjem dadaizma in predvsem nadrealizma in z razčlenjevanjem motiva laboda v književnosti in filmu. S tem pa poskušam pojasniti polje nezavednega, ki ga še vedno označujejo za bistveni del razlage osebnosti. Človeška osebnost se oblikuje predvsem v obdobju odraščanja, zato sem se v nalogi najbolj posvetil temi razvoja iz otroka v odraslo osebo, ki jo razvija tudi režiser filma Darren Aronofsky.
Ključne besede: Labodje jezero, Črni labod, Darren Aronofsky, filmski lik, balet, labod, psihologija človeka, DADA, nadrealizem, osebnost, družbena kritika, Sigmund Freud, Abraham Maslow, Aleš Berger, André Breton
Objavljeno v RUNG: 03.02.2017; Ogledov: 6053; Prenosov: 318
.pdf Celotno besedilo (1,53 MB)
Gradivo ima več datotek! Več...

5.
Občutljivost modela za določanje virov aerosoliziranega črnega ogljika na izbrane vhodne parametre
Tine Bizjak, 2016, diplomsko delo

Opis: Z obdelavo podatkov meritev v okviru projekta DECOMBIO v treh krajih (Chamonix, Passy, Marnaz) doline reke Arve v Franciji smo določili nihanje koncentracije črnega ogljika (ČO). Z uporabo aethalometrskega modela smo določili prispevke ČO, ki izvira iz uporabe fosilnih goriv (ČOf) in ČO, katerega vir je kurjenje biomase (ČOb). Naredili smo raziskavo občutljivosti aethalometrskega modela na izbrane kombinacije vhodnih parametrov α (Ångströmov absorpcijski eksponent) za fosilna goriva (αf) in biomaso (αb). S pomočjo podatkov meritev dnevne koncentracije levoglukozana smo za vse tri kraje določili najustreznejšo kombinacijo αf in αb. Za kraj Marnaz smo naredili raziskavo vpliva dnevnih temperatur zraka in količine padavin na nihanje koncentracije ČO. Ugotovili smo, da je nihanje koncentracije ČO, ČOb in ČOf opazno med dnevom, odvisno od letnega časa in se razlikuje med delavniki in nedeljami. V zimskem obdobju je povprečen prispevek ČOb okoli 40 %. V poletnem obdobju prevladuje ČOf. Aethalometrski model je bolj občutljiv na izbiro αb v zimskem času, poleti je zaradi manjšega prispevka ČOb bolj pomembna izbira primerne vrednosti αf. Najustreznejše vrednosti parametrov αf in αb se ujemajo z vrednostmi v drugih raziskavah in najpogosteje uporabljenimi vrednostmi αf = 1 in αb = 2. Padavine in temperatura zraka vplivata na nihanje koncentracije ČO, ČOf in ČOb.
Ključne besede: črni ogljik, aethalometrski model, občutljivost, DECOMBIO
Objavljeno v RUNG: 20.01.2016; Ogledov: 6356; Prenosov: 275
.pdf Celotno besedilo (4,23 MB)

6.
Podoba moje vasi - agrarne razmere na Črnovrškem v 19. stoletju
Katarina Rudolf, 2015, diplomsko delo

Opis: Predmet raziskave diplomskega dela je individualna kmečka posest na primeru Črnega Vrha nad Idrijo v 19. stoletju. V teoretičnem delu sem obravnavala individualno kmečko posest ter razložila posamezne pojme povezane z njo. Predstavila sem strukturo kmečke posesti in socialno podobo Črnega Vrha tistega časa. Temeljno gradivo, ki sem ga uporabila, je franciscejski kataster.
Ključne besede: Individualna kmečka posest, Črni Vrh nad Idrijo, 19. stoletje, franciscejski kataster, pašnik, travnik, njiva.
Objavljeno v RUNG: 17.09.2015; Ogledov: 5113; Prenosov: 285
.pdf Celotno besedilo (2,40 MB)

Iskanje izvedeno v 0.03 sek.
Na vrh