Repozitorij Univerze v Novi Gorici

Iskanje po repozitoriju
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 4 / 4
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Toplotna obdelava in konstrukcija rezilnih elementov orodja za štancanje hibridnih komponent
Tilen Didič, 2020, diplomsko delo

Opis: Nizka obrabna obstojnost zarezilnih nožkov zahteva njihovo pogosto menjavo v orodju zaradi krušenja rezilnega robu in adhezijske obrabe preoblikovalne površine. Zaradi loma nožka prihaja do nepravilne izdelave bakrenih surovcev pri delnem rezanju komutatorskih peres, adhezija bakrenih delčkov pa povzroča nepravilno preoblikovanje predhodno odrezanih površin. Namen diplomskega dela je predstaviti vrste in lastnosti orodnih jekel ter njihove toplotne obdelave, na podlagi tega pa izvesti optimizacijo toplotne obdelave in spremembo konstrukcije rezilnih elementov z namenom povečanja obrabne obstojnosti štancnega orodja pri štancanju hibridnih komponent. Raziskava je bila opravljena na štirih komercialnih orodnih jeklih za delo v hladnem, kjer je bil cilj doseči čim višjo žilavost ob zadostni trdoti jekla. Jekli K390 in CPM 10V sta se izkazali kot najustreznejši, saj sta obe dosegli občutno izboljšanje obrabne obstojnosti in dobe trajanja, tudi do 14-krat. Na drugi strani sta jekli K360 in K110 dosegli le minimalno izboljšanje v primerjavi z jekli, ki se trenutno uporabljajo v podjetju. Sprememba konstrukcijske zasnove rezalne konice nožka in vpeljava strojne obdelave posnetja rezalne konice je še dodatno doprinesla k izboljšanju vzdržljivosti rezilnih elementov orodja.
Ključne besede: Toplotna obdelava, štancanje, žilavost, trdota, krušenje, adhezija, obrabna obstojnost, orodno jeklo
Objavljeno v RUNG: 24.06.2020; Ogledov: 3568; Prenosov: 106
.pdf Celotno besedilo (2,13 MB)

2.
Obrabna odpornost orodnega jekla za delo v vročem
Gašper Puš, 2018, magistrsko delo

Opis: Z vse bolj razširjeno uporabo visoko trdnih jekel pri izdelavi modernih komponent, predvsem v avtomobilski industriji, se povečuje tudi obremenitev preoblikovalnih orodij. Ta so izpostavljena kompleksnim obremenitvam kot so obraba, plastična deformacija in utrujanje, ki rezultirajo v nastanku poškodb in odpovedi orodja. Na splošno se kot osnovno lastnost karakterizacije orodja uporablja trdota, kar pa v zadnjem času ne zadošča. Potrebno je raziskovanje celotnega spektra mehanskih lastnosti, kakor tudi parametrov obrabne obstojnosti ter preoblikovalnosti. Preoblikovalna orodja so izpostavljena kombinaciji kompleksnih obremenitev. Da bi se ustrezno zoperstavili omenjenim obremenitvam in posledično z njimi nastalimi problemi, moramo poznati različne lastnosti materiala, vpliv legirnih elementov, proces toplotne obdelave in obnašanje materiala tekom le-te. Kljub temu, da je glavna mehanska lastnost trdota, pa na lastnosti preoblikovalnega orodja vplivajo še kombinacija tlačne in upogibne trdnosti ter lomne žilavosti, ki vplivajo na obrabno obstojnost, dobo trajanja orodja in njegovo vzdržljivost v industrijskem procesu.
Ključne besede: orodno jeklo, toplotna obdelava, trdota, lomna žilavost, tlačna trdnost, upogibna trdnost, obraba, obrabna obstojnost, koeficient trenja
Objavljeno v RUNG: 26.02.2018; Ogledov: 5887; Prenosov: 220
.pdf Celotno besedilo (3,15 MB)
Gradivo ima več datotek! Več...

3.
Potencial podhlajevanja za izboljšanje mehanskih lastnosti orodnih jekel
Diego Uršič, 2016, diplomsko delo

Opis: Podhlajevanje orodnega jekla je široko sprejeta metoda v metalurški stroki, in sicer gre za dodatno toplotno obdelavo, ki se uporablja za povečanje transformacije avstenita v martenzit ter izboljšanje lastnosti ulitkov in strojno obdelanih delov. V praksi je najpogosteje uporabljana temperatura –80 °C, ki je značilna za plitvo podhlajevanje. Na drugi strani pa poznamo globoko podhlajevanje, pri katerem jeklo podhladimo na temperaturo –196 °C. Orodna jekla so legirana s tvorbo karbidnih elementov (tipično: vanadij, molibden in krom), poleg tega nekatere vrste jekla vsebujejo tudi kobalt, ki jima dviguje temperaturo, pri kateri se prične transformacija martenzita, in temperaturo, pri kateri se postopek konča. Dodajanje legirnih elementov služi predvsem dvema namenoma: izboljšanju trdote in zagotovitvi termično bolj stabilnih karbidov od cementita. Ob predpostavki, da je orodno jeklo ustrezno toplotno obdelano, so njegove lastnosti močno odvisne od legirnih elementov, ki so bili dodani, in njihove koncentracije. Namen diplomskega dela je določiti potencial procesa globokega podhlajevanja za izboljšanje lastnosti orodnih jekel ter izdelati analizo vpliva podhlajevanja na mehanske, nosilne in protiobrabne lastnosti orodnih jekel. V okviru eksperimentalnega dela sta bili izvedeni klasična vakuumska toplotna obdelava ter toplotna obdelava z vključenim globokim podhlajevanjem na treh tipih orodnega jekla za delo v hladnem. Njima sta sledila merjenje trdote, lomne žilavosti in obrabne odpornosti. Praktična vrednost diplomskega dela je v določitvi vpliva podhlajevanja in medsebojne odvisnosti mehanskih in triboloških lastnosti orodnih jekel za delo v hladnem.
Ključne besede: Podhlajevanje, toplotna obdelava, orodno jeklo, trdota, lomna žilavost, obraba
Objavljeno v RUNG: 26.09.2016; Ogledov: 6789; Prenosov: 272
.pdf Celotno besedilo (2,13 MB)

4.
Vpliv toplotne obdelave na lastnosti orodnih jekel
Gašper Puš, 2015, diplomsko delo

Opis: Preoblikovalna orodja so izpostavljena istočasnemu delovanju termičnih, kemijskih, mehanskih in triboloških obremenitev. Kompleksna kombinacija obremenitev vodi do poškodbe orodja, kot so obraba, plastična deformacije ter utrujanje. Na splošno tip poškodbe zavisi od materiala in konstrukcije orodja, postopka preoblikovanja ter vrste preoblikovanega materiala. Največji vpliv pa ima material orodja in njegove lastnosti. Osnovna lastnost, ki okarakterizira orodje je trdota. V realnosti pa odpornost orodja zavisi od kombinacije lastnosti, kot so tlačna trdnost, upogibna trdnost, obdelovalnost in lomna žilavost. Lastnosti orodnih jekel zavisijo od njihove mikrostrukture, ki jo spreminjamo z ustrezno toplotno obdelavo. Seveda je za doseganje ustrezne kombinacije lastnosti potrebno natančno poznavanje vpliva toplotne obdelave na mikrostrukturo in lastnosti orodnih jekel. Namen diplomskega dela je določiti vpliv parametrov toplotne obdelave na mikrostrukturo in s tem na različne lastnosti orodnega jekla za delo v vročem, vključujoč trdoto, tlačno in upogibno trdnost, lomno žilavost ter obdelovalnost. V okviru diplomske naloge je bil uporabljen pristop določevanja mehanskih lastnosti z multifunkcijskim cilindričnim vzorcem z zarezo po obodu. S tem je bila omogočena direktna določitev korelacij med posameznimi lastnostmi orodnega jekla. Praktična vrednost diplomskega dela je v določitvi vpliva toplotne obdelave na različne lastnosti orodnega jekla za delo v vročem, predvsem pa v določitvi medsebojne korelacije med različnimi lastnostmi, ki omogočajo uporabnikom enostavnejšo in bolj natančno izbiro najustreznejše toplotne obdelave orodnega jekla za izbrano aplikacijo.
Ključne besede: orodno jeklo, toplotna obdelava, lomna žilavost, trdnost, trdota, mikrostruktura
Objavljeno v RUNG: 22.10.2015; Ogledov: 7316; Prenosov: 396
.pdf Celotno besedilo (2,33 MB)

Iskanje izvedeno v 0.02 sek.
Na vrh