Repozitorij Univerze v Novi Gorici

Iskanje po repozitoriju
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 8 / 8
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Sources of coliform bacteria in Lake Bohinjsko Jezero
Martina Oder, 2011, magistrsko delo

Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: kvaliteta vode, onesnaževanje voda, viri onesnaževanja, fekalne odpadne vode, Bohinjsko jezero, visokogorska jezera, magistrske naloge
Objavljeno: 15.10.2013; Ogledov: 2367; Prenosov: 183
URL Polno besedilo (0,00 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

2.
Prehrana rib v Bohinjskem jezeru in uporabnost rezultatov za ribogojstvo
Manca Magjar, 2009, diplomsko delo

Najdeno v: ključnih besedah
Povzetek najdenega: ...oligotrofno jezero, jezerska zlatovščica, klen, navadni ostriž, ribištvo, diplomske...
Ključne besede: oligotrofno jezero, jezerska zlatovščica, klen, navadni ostriž, ribištvo, diplomske naloge
Objavljeno: 15.10.2013; Ogledov: 2528; Prenosov: 323
URL Polno besedilo (0,00 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

3.
Geochemical sediment analyses
Tina Ravnikar, 2014, magistrsko delo

Najdeno v: ključnih besedah
Povzetek najdenega: ...visokogorska jezera, Peto jezero, sedimenti, evtrofikacija, organske snovi, fosfor, stabilni izotopi,...
Ključne besede: visokogorska jezera, Peto jezero, sedimenti, evtrofikacija, organske snovi, fosfor, stabilni izotopi, DEXi, večparametrski model, podpora odločanju, magistrske naloge
Objavljeno: 25.04.2014; Ogledov: 2659; Prenosov: 178
URL Polno besedilo (0,00 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

4.
Razširjenost in velikost populacije nove invazivne vrste v Blejskem jezeru: školjka trikotničarka (Dreissena polymorpha (Pallas, 1771))
Tina Hrovat, 2015, diplomsko delo

Opis: Ena izmed invazivnejših tujerodnih vrst na svetu je školjka Dreissena polymorpha (Pallas, 1771), slovensko potujoča trikotničarka ali školjka trikotničarka (Remec–Rekar, Š., 2013). Naseljuje jezera, rezervoarje, bazene in lagune. Širjenje je opaženo predvsem v jezerih, kjer je velika številčnost fitoplanktona in je alkalna voda bogata s kalcijem in magnezijevimi solmi (Minchin, D. idr., 2002). Čeprav je stopnja rasti in številčnost školjke omejena z dejavniki, kot so pretok, razpoložljivost hrane in temperatura, se školjke brez trdne podlage ne morejo naseliti, razširiti ali razmnoževati (McLaughlan, C. in Aldridge, D. C., 2013). V jezerih školjke tvorijo velike populacije, kar pomeni tudi do 120.000 osebkov na kvadratni meter, to pa zaradi aktivne filtracije povzroča večjo prosojnost vode (Minchin, D. idr., 2002). Tako številčnost lahko dosežejo zaradi velike tolerance, saj se na različne življenjske razmere, kot so nihanja vodne gladine, povečana slanost in večja nihanja temperatur, hitro prilagodijo (Remec-Rekar, Š., 2013). Do 19. stoletja je bila školjka prisotna le v Črnem, Kaspijskem in Azovskem morju. Med letoma 1800 in 1900 se je razširjenost školjke po Evropi povečala za dvakrat. Glavne možnosti za širitev so bile plovbe po celinskih vodah, še posebej po odprtju novih plovnih poti med vzhodno in srednjo Evropo v začetku leta 1800 (Birnbaum, C., 2011). Izjemno hitro se je razširila tudi v Severni Ameriki, kjer so jo prvič opazili leta 1988 v jezeru St. Clair (Minchin, D. idr., 2002). V slovenskih vodah je bila trikotničarka prvič opažena v reki Dravi, leta 2010 pa so jo opazili tudi v Blejskem jezeru (Remec-Rekar, Š., 2013). Od leta 2012 potapljači iz Društva za podvodne dejavnosti (DPD) Bled spremljajo njeno širitev po jezeru ter jo poskušajo s fizičnim odstranjevanjem tudi omejiti (DPD Bled). V okolju, ki ga naseljujejo, povzročajo spremembe fizične in biološke strukture. Spremenijo obstoječe življenjske prostore in zagotovijo novo okolje za druge organizme, vplivajo na prehranjevalni splet in razpoložljivost hrane. Prav tako vplivajo na druge procese in stanja v ekosistemih, vključno z mineralizacijo hranil, razpoložljivostjo kisika in stopnjo sedimentacije (Karatayev, Y. A. idr., 2002). Zaradi hitre prilagodljivosti, nevarnosti širitve in njihovega vpliva je treba zagotoviti učinkovit monitoring stanja školjk v Blejskem jezeru in okoliških vodah, v katere se lahko naselijo. S pomočjo tuje in domače znanstvene literature sem se seznanila z invazivno vrsto školjke v jezeru. V analizo školjk, ki so bile nabrane v Blejskem jezeru, smo zajeli velikostno in starostno strukturo populacije školjk ter obseg in gostoto poselitve. Na trinajstih naključno izbranih lokacijah smo s potapljači iz Društva za podvodne dejavnosti Bled (DPD) od januarja do junija 2015 školjke nabirali tedensko. Z vsake lokacije smo podrobno analizirali okoli 250 gramov naključno nabranih školjk, katerim smo izmerili dolžino, širino in višino, namen pa je bilo ugotoviti intenzivnost rasti, glede na posamezne lokacije in starost. Narejena pa je bila tudi biološka analiza vode, s katero sem preverjala prisotnost ličink veliger. Rezultati velikostne in starostne sestave kažejo na stabilnost populacije v jezeru. Iz podatkov o velikosti populacij iz prejšnjih let lahko ocenimo, da do večjega izboljšanja v jezeru ni prišlo.
Najdeno v: ključnih besedah
Povzetek najdenega: ...Školjka trikotničarka, Blejsko jezero, tujerodna vrsta, vpliv na okolje, velikost populacije,...
Ključne besede: Školjka trikotničarka, Blejsko jezero, tujerodna vrsta, vpliv na okolje, velikost populacije, starost osebkov
Objavljeno: 30.09.2015; Ogledov: 2442; Prenosov: 155
.pdf Polno besedilo (2,26 MB)

5.
VPLIV KOPALCEV NA BENTOŠKE NEVRETENČARJE V OBALNEM PASU BOHINJSKEGA JEZERA
Vanja Kristančič, 2016, diplomsko delo

Opis: V letu 2008 smo v litoralnem pasu Bohinjskega jezera od junija do semptembra trikrat vzorčili na sedmih izbranih mestih, da bi ocenili vpliv kopalcev na številčnost bentoških nevretenčarjev (makroinvertebratov). Primerjali smo številčnost populacij med vzorčnimi mesti in pripadajočim referenčnim mestom (referenčno mesto 1 z vzorčnimi mesti 1 in 2 ter referenčno mesto 2 z vzorčnimi mesti 3, 4 in 5). Zajeli smo 21 plastenk z bentoškimi vzorci (vsaka predstavlja 0,64 m2 površine litoralnega pasu v jezeru na globini 0,5 m dveh referenčnih in petih vzorčnih mest, ki predstavljajo s turisti različno obremenjene dele vzhodnega obrežja jezera (Kopalno območje Fužinski zaliv)). S presejanjem smo ločili vse osebke, večje od 2 mm. Po določanju organizmov smo označili 336 epic za 13 skupin: Nematoda (gliste), Bivalvia (školjke), Gastropoda (polži), Oligochaeta (maloščetinci), Hirudinea (pijavke), Ephemeroptera (enodnevnice), Plecoptera (vrbnice), Odonata (kačji pastirji), Coleoptera (hrošči), Heteroptera (stenice), Megaloptera (velekrilci), Trichoptera (mladoletnice), Diptera (dvokrilci). S pomočjo primerjave gibanja populacij med vzorčnimi mesti in ustreznim referenčnim mestom smo določili 3 kritična mesta (pri čolnarni, pri cerkvi sv. Janeza Krstnika in pri urejenem delu kopališča) in 3 kritične skupine (gliste, maloščetinci in dvokrilci).
Najdeno v: ključnih besedah
Povzetek najdenega: ...Bohinjsko jezero, Kopalno območje Fužinski zaliv, bentoški nevretenčarji, vpliv...
Ključne besede: Bohinjsko jezero, Kopalno območje Fužinski zaliv, bentoški nevretenčarji, vpliv kopalcev.
Objavljeno: 28.09.2016; Ogledov: 1988; Prenosov: 131
.pdf Polno besedilo (1,55 MB)

6.
Črni Labod, Darren Aronofsky
Teotim Logar Zorn, 2016, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo obravnava film Črni labod/Black Swan. Razčlenjuje mišljenje in delovanje glavnega filmskega lika in posledično splošno razumevanje človeka samega. Skozi film Črni labod sem iskal razlage o razvoju človekove osebnosti in jih s pomočjo teorij Sigmunda Freuda in Abrahama Maslowa razčlenil v razlagah filma po sekvencah. Vpliv družbe na posameznika je pomemben motiv v filmu, ki ga v nalogi razširjam s slogovnim zgodovinskim obdobjem dadaizma in predvsem nadrealizma in z razčlenjevanjem motiva laboda v književnosti in filmu. S tem pa poskušam pojasniti polje nezavednega, ki ga še vedno označujejo za bistveni del razlage osebnosti. Človeška osebnost se oblikuje predvsem v obdobju odraščanja, zato sem se v nalogi najbolj posvetil temi razvoja iz otroka v odraslo osebo, ki jo razvija tudi režiser filma Darren Aronofsky.
Najdeno v: ključnih besedah
Povzetek najdenega: ...Labodje jezero, Črni labod, Darren Aronofsky, filmski lik, balet,...
Ključne besede: Labodje jezero, Črni labod, Darren Aronofsky, filmski lik, balet, labod, psihologija človeka, DADA, nadrealizem, osebnost, družbena kritika, Sigmund Freud, Abraham Maslow, Aleš Berger, André Breton
Objavljeno: 03.02.2017; Ogledov: 1958; Prenosov: 131
.pdf Polno besedilo (1,53 MB)

7.
Evropska romantika (učno gradivo)
Zoran Božič, 2018, drugo učno gradivo

Opis: Didaktična predstavitev značilne lirske poezije (Byron, Leopardi, Musset), pesmi Lamartina, Puškina, Lermontova in Heineja ter romantične proze E. T. A. Hoffmanna.
Najdeno v: ključnih besedah
Povzetek najdenega: ...Romanje grofiča Harolda, Sam sebi, Žalost, sonet, Jezero, A. P. Kernovi, Čaadajevu, Jadro, Lorelei, Nemčija,...
Ključne besede: didaktika, romantika, Romanje grofiča Harolda, Sam sebi, Žalost, sonet, Jezero, A. P. Kernovi, Čaadajevu, Jadro, Lorelei, Nemčija, zimska pravljica, Gospod Cinober
Objavljeno: 22.01.2018; Ogledov: 663; Prenosov: 72
.pdf Polno besedilo (423,77 KB)

8.
Razlagalni literarni spisi (učno gradivo)
Zoran Božič, drugo učno gradivo

Opis: Literarni spisi z analizo odlomka.
Najdeno v: ključnih besedah
Povzetek najdenega: ...požiralniku, Dafnis in Hloa, Deseti brat, Hamlet, Jezero, Juha in oblaki, Na klancu, Omame!, Pesem...
Ključne besede: Boj na požiralniku, Dafnis in Hloa, Deseti brat, Hamlet, Jezero, Juha in oblaki, Na klancu, Omame!, Pesem o albatrosu, Prekop, Ribič, Romeo in julija, Samorastniki, Sveti Senan, Nemčija, zimska pravljica
Objavljeno: 30.03.2018; Ogledov: 768; Prenosov: 71
.pdf Polno besedilo (545,31 KB)

Iskanje izvedeno v 0 sek.
Na vrh