Repozitorij Univerze v Novi Gorici

Iskanje po repozitoriju
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


11 - 14 / 14
Na začetekNa prejšnjo stran12Na naslednjo stranNa konec
11.
Odvisnost koncentracije nanodelcev v zunanjem zraku od stabilnosti atmosfere
Anja Petra Bencek, 2019, magistrsko delo

Opis: Nanodelci v zraku škodljivo vplivajo na okolje in na človeka. Še posebej smo jim izpostavljeni v večjih mestih, kjer je njihov glavni izvor promet. Zato smo v zunanjem zraku v Ljubljani merili številčne koncentracije delcev (CN) velikosti 10 – 1083 nm z merilnikom 'Scanning Mobility Particle Sizer' proizvajalca Grimm Aerosol Technik, Nemčija, v vseh letnih časih v letu 2018. Delce smo razvrstili v dve skupini, PM0,1 in PM1,1, in spremljali njihovo odvisnost od stabilnosti atmosfere, ki smo jo določili na osnovi koncentracije radona (222Rn) v zraku. Pozimi in jeseni smo določili šest razredov stabilnosti (R1 – R6), spomladi in poleti pa pet (R1 – R5). Koncentracije delcev smo merili na Institutu "Jožef Stefan", podatke o gostoti prometa pa smo pridobili za Tržaško cesto, ki je oddaljena približno 200 m. Obdobja meritev so bila: (i) 30.12.2017 – 2.1.2018; 20. – 26.1.2018 pozimi, (ii) 12. – 18.4.2018 spomladi, (iii) 9. – 27.7.2018 poleti, in (iv) 5.9. – 6.11.2018 jeseni. Številčne koncentracije delcev so se običajno gibale v naslednjih območjih (v cm–3): (i) 2000 – 20000 PM0,1 in 1000 – 5000 PM1,1 pozimi, (ii) 5000 – 20000 PM0,1 in 1000 – 4000 PM1,1 spomladi, (iii) 1500 – 15000 PM0,1 in 1000 – 3000 PM1,1 poleti, in (iv) 5000 – 20000 PM0,1 in 3000 – 8000 PM1,1 jeseni. V splošnem je koncentracija PM0,1 višja za faktor 2 – 3 od koncentracije delcev PM1,1. Koncentracije delcev PM0,1 so odvisne predvsem od gostote prometa, med delovniki imamo dve izraziti konici, vezani na začetek in zaključek službe, med vikendi so koncentracije približno za polovico nižje. Skozi vse leto so njihove koncentracije v zunanjem zraku podobne, ker pa imajo krajši čas zadrževanja v ozračju, čez dan veliko bolj nihajo kot koncentracije PM1,1. Na koncentracije delcev PM1,1 vpliva promet v manjši meri, nekoliko višje koncentracije so pozimi, spomladi in jeseni, verjetno odraz kurilne sezone. Koncentracije delcev sledijo spremembam v stabilnosti atmosfere, praviloma se višajo z večanjem razreda stabilnosti. Najvišje koncentracije delcev PM1,1 so v razredu R6, to je v času dolgotrajne temperaturne inverzije. Koncentracije delcev PM0,1 se manj ujemajo z razredi stabilnosti.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: Nanodelec, PM1, 1 in PM0, 1, radon, stabilnost atmosfere, kontinuirna meritev, letni čas, Ljubljana
Objavljeno: 14.10.2019; Ogledov: 834; Prenosov: 46
.pdf Polno besedilo (4,92 MB)

12.
Slovene scientists during World War II
Željko Oset, 2019, izvirni znanstveni članek

Opis: This paper discusses the impact of World War II and its aftermath on the Slovene intellectual elite within Slovene national institutions, e.g., the University of Ljubljana and the Slovene Academy of Sciences and Arts. The focus is on the life trajectories of three prominent professors of the University of Ljubljana, among whom two were also members of the Slovene Academy of Sciences and Arts. They were selected due to their prominence, scientific field (natural sciences and humanities), and gender. Case studies can provide a better understanding of decisions, doubts, and anguish of individual scientists, while testy about the general mood among intellectuals. Everyone tried to find their way through the war and repression in different ways. Due to their position in society, the intellectuals were more protected than the general public, but even then they were under pressure to proclaim loyalty to the occupation authorities, and after a while denounce the liberation movement. After the war, their lives, connections and wartime actions were placed under the microscope by the new Communist authorities.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: World War II, Slovene culture, University of Ljubljana, Slovene Academy of Sciences and Arts, Maks Samec, Fran Ramovš, Ljudmila Dolar Mantuani
Objavljeno: 06.04.2020; Ogledov: 412; Prenosov: 0
.pdf Polno besedilo (1,79 MB)

13.
14.
O nekrvavi anarhiji
Željko Oset, 2020, strokovni članek

Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: Prva svetovna vojna, Država SHS, Ljubljana, MIljutin Zarnik zgodovina
Objavljeno: 02.09.2020; Ogledov: 122; Prenosov: 0
.pdf Polno besedilo (489,67 KB)

Iskanje izvedeno v 0 sek.
Na vrh