Repozitorij Univerze v Novi Gorici

Iskanje po repozitoriju
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 3 / 3
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Efficient photocatalytic decomposition of organic contaminants
Špela Hudobivnik, druge monografije in druga zaključena dela

Ključne besede: fotokataliza, ozonacija, TIO2, imidacloprid
Objavljeno v RUNG: 24.06.2016; Ogledov: 4976; Prenosov: 0
Gradivo ima več datotek! Več...

2.
Alternativni nosilci za TiO2 v procesih fotokatalize
Rok Oblak, 2015, magistrsko delo

Opis: Z naraščanjem populacije na Zemlji se povečuje potreba po čisti pitni vodi, hkrati pa, zaradi dvigovanja standarda življenja, močno narašča tudi količina odpadnih vod. Za čiščenje odpadnih vod se uporabljajo številni fizikalni, biološki in kemijski procesi, katerih učinkovitost je odvisna od prisotnih onesnaževal. Napredne oksidacijske metode (NOM) se uporabljajo za razgradnjo težje razgradljivih organskih onesnaževal. Pri tem gre za kemično obdelavo odpadnih vod z namenom razgradnje organskih snovi z oksidacijo preko hidroksilnih radikalov. Dve izmed naprednih oksidacijskih metod sta tudi fotokatalitska oksidacija in fotokatalitska ozonacija. Fotokataliza običajno poteka pod UV svetlobo v prisotnosti fotokatalizatorja (npr. TiO2). Fotokatalizator je lahko suspendiran v raztopini ali pa pritrjen na različne nosilce/substrate. Drug način uporabe je sicer manj učinkovit, vendar enostavnejši in zato bolj primeren za prenos tehnologije v prakso. V svoji magistrski nalogi sem se ukvarjal z iskanjem novih nosilcev za fotokatalizator in razvojem metod za nanos TiO2 na izbrane nosilce. Kot fotokatalizator sem po opravljenih poskusih z več katalizatorji uporabil Aeroxide® TiO2 P-90, proizvajalca Evonik. Preizkusil sem dva nosilca, in sicer pletena steklena vlakna in pa mrežico iz nerjavečega jekla. Izbrana sta bila, ker sta kemijsko inertna, poleg tega pa ju je enostavno prilagajati obliki reaktorske celice. Učinkovitost nosilcev sem preverjal z razgradnjo vodnih raztopin fenola in komercialnega tekstilnega barvila, Reactive Blue 19. Razgradnjo sem izvajal v pretočnem fotoreaktorju. Za analizo vzorcev sem uporabil visokotlačno tekočinsko kromatografijo (HPLC), analizo celokupnega ogljika (TOC) in pa UV-VIS spektrofotometer. Oba nosilca sta se izkazala za učinkovita, vendar pri različnih metodah. Steklena vlakna so bila najučinkovitejša pri fotokatalitski oksidaciji, mrežica iz nerjavečega jekla pa pri fotokatalitski ozonaciji. Za oba nosilca sta bili razviti tudi metodi nanašanja TiO2.
Ključne besede: TiO2 fotokataliza, P90, fenol, Reactive Blue 19, pretočni reaktor, steklena vlakna, mrežica iz nerjavečega jekla
Objavljeno v RUNG: 30.09.2015; Ogledov: 8405; Prenosov: 323
.pdf Celotno besedilo (3,55 MB)
Gradivo ima več datotek! Več...

3.
Iskanje izvedeno v 0.02 sek.
Na vrh